Komunale ječijo pod kupi embalaže
Začasni skladišča, kjer komunalna podjetja nalagajo odpadno embalažo, so prepolna, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Krivdo za to pripisujejo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morale ta odpadke odpeljati.
Kup odpadne embalaže v Sežani konec januarja
LJUBLJANA
> Kupi neprevzete embalaže se v skladiščih komunalnih podjetij kopičijo že tretje leto, vendar se razmere zdaj približujejo skrajnemu robu, opozarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva. Konec leta 2013 je v skladiščih ostalo 4360 ton embalaže, to je toliko, da bi z njo lahko napolnili 77 olimpijskih bazenov.
Komunala Koper zbere približno 70 ton plastične embalaže na mesec. Prevzemnik Interseroh bi je moral odpeljati nekaj več kot 20 ton na mesec, pa vzame le 13 ton, Slopak je pred časom odpeljal 55 ton, septembra pa rekel, da odpelje osem ton, Gorenje surovina je vzela deset ton, so jeseni našteli na Komunali Koper. In se spraševali, kaj naj storijo z viškom. Embalaže drugim prevzemnikom ne smejo dati, prav tako ne neposrednim predelovalcem, na odlagališče je ne smejo odvreči ...
Vsako leto več embalaže, ki ostaja
Najhuje je v Kopru, Ajdovščini, Slovenskih Konjicah, Trebnjem, Ljubljani, Novi Gorici, Postojni ... “Absurdno je, da so komunalna podjetja z zakonom obvezana vsako leto zbrati več embalaže, a imajo vsako leto večje težave z oddajanjem te embalaže. Količina se je samo v prvem mesecu letošnjega leta povečala za 200 ton,” opozarjajo v zbornici. V letu 2013 so komunalna podjetja zbrala desetkrat več odpadne embalaže kot leto prej, skladišča so zato prepolna, ne morejo pa si privoščiti, da bi odpadke pustila na ulicah.
V zbornici pravijo, da so za nastale razmere krive družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi jo morale prevzeti, za kar so tudi plačane. A tega naj ne bi počele z izgovorom, da prevzemni deleži niso ustrezno določeni.
Embalaža se ne splača
Ko nekdo v trgovini kupi izdelek, je v njegovi ceni zajet tudi strošek ravnanja z embalažo - tako imenovana embalažnina. Na njeni osnovi so določeni tudi deleži, koliko mora kateri prevzemnik odpeljati z deponij. V resnici pa je odpadkov več, kot je prijavljene embalažnine - zapakirane izdelke kupujemo tudi v Italiji, nato pa plastiko odvržemo v Sloveniji, poleg tega naj bi proizvajalci prijavljali manjše količine embalaže, kot jih dejansko proizvedejo.
77 olimpijskih bazenov bi lahko napolnili s 4360 ton embalaže, kolikor je je ostalo konec lanskega leta.
S papirjem ni velikih težav, saj prevzemniki z njim več zaslužijo, zato odpeljejo tudi večje količine od predpisanih. Pri predelavi plastike pa nastajajo večji stroški, zato se je prevzemniki otepajo, so nam že pred nekaj meseci pojasnili na Komunali Koper. Njihov kup embalaže raste na začasnem odlagališču na Srminu.
Novo uredbo o ravnanju z odpadno embalažo, ki naj bi upoštevala realne količine odpadkov, bi morali sprejeti do junija letos. Ministrstvo naj bi že pred tem ukrepalo tako, da bo zaostrilo inšpekcijski nadzor. Za interventne prevzeme nakopičene embalaže pa naj ne bi imeli denarja.
HELENA RACE