Komisija zaslišala Gasparija in Kranjca

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes kot prvi priči zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija in Marka Kranjca. Odgovarjati sta morala na vprašanja, ki naj bi privedla do odgovora, kdo je kriv za sporno kreditiranje in posledično sedanje stanje v bančnem sistemu.

LJUBLJANA > “To vprašanje si v tem trenutku zastavljajo v mnogih državah,” je Mitja Gaspari odgovoril na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo je po njegovem mnenju odgovoren za sedanje stanje v državnih bankah. Sam meni, da bodo stresni testi bank dali povsod podobne rezultate; v Sloveniji se objava teh rezultatov pričakuje v teh dneh. Čeprav težko ocenjuje, kdo je kriv, pa je spomnil, da se odločitve običajno najprej sprejemajo v posamezni banki.

Gaspari: V okviru svojega znanja smo ustrezno ukrepali

Gaspari, ki je bil guverner Banke Slovenije od aprila 2001 do aprila 2007, je povedal, da centralna banka ni imela neposrednega nadzora nad kreditiranjem bank, s tem se je namreč ukvarjal neodvisni nadzornik. Centralna banka je ukrepala naknadno, v primeru ugotovitev morebitnih nepravilnosti in v njegovem času na mestu guvernerja je bilo kar nekaj takih pregledov. “Ne trdim, da je bilo vse perfektno, mislim pa, da je bilo delo Banke Slovenije solidno,” je dejal.

Podobno je povedal Gasparijev naslednik Kranjec, ki je Banko Slovenije vodil do letošnje pomladi. “V okviru svojega znanja smo ustrezno ukrepali, a danes smo lahko na osnovi ugotovitev bolj pametni,” je dejal. S sedanjimi izkušnjami in znanjem bi danes ukrepal strožje, je dodal, ob tem pa zanikal, da bi nadzor zatajil; zatajil je le toliko kot v vseh drugih državah.

Banka Slovenije po Kranjčevih besedah ni preiskovalni organ, ki bi lahko brskal po predalih bank. “Nismo niti pristojni niti usposobljeni brskati po dokumentaciji, ki bi odkrivala kriminalna dejanja,” je dejal in dodal, da so ukrepali tako, da so zahtevali dokapitalizacijo bank; če so slučajno odkrili sume kaznivih dejanj, pa so jih tudi prijavili.

Več kreditiranja od leta 2004 dalje

Gaspari s sivimi eminencami ni bil povezan, prav tako v Banki Slovenije ni nikoli srečeval ljudi iz političnega okolja ali kot član vlade prejemal navodil. “Imam toliko spoštovanja do samega sebe, da to ni bilo potrebno,” je odvrnil na vprašanje Franca Pukšiča (SLS), koliko je bil povezan s sivi eminencami in v kolikšni meri so te eminence vplivale nanj, da Banka Slovenije ni opravila tistega, kar davkoplačevalcev ne bi pripeljalo v sedanje stanje. Tudi Kranjec je dejal, da politika nanje ni nikoli vplivala.

Rast obsega kreditiranja so v Banki Slovenije zaznali v letu 2004, ko so se v okviru priprav na prevzem evra z letom 2007 začele zniževati obrestne mere in ob oživljanju gospodarske aktivnosti se je domače povpraševanje po kreditih močno povečalo. Predvsem so se povečali krediti tujih bank v Sloveniji.

Približno 60 odstotkov porasta kreditov v tem obdobju je bilo namenjenega za financiranje investicijske dejavnosti podjetij, k preostali rasti pa so prispevali prevzemi, naložbe v državah bivše Jugoslavije in nakupi nepremičnin. Krediti za prevzemne aktivnosti so izstopali kot najbolj problematični, je dejal Gaspari. Kranjec pa je dodal, da se je rast kreditiranja nadaljevala vse do izbruha mednarodne finančne krize, kar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bilo kaj narobe, če bi se konjunktura nadaljevala.

Kranjec: Ne gre za krivce, gre za vzroke

A v letu 2007, ko smo beležili najvišjo gospodarsko rast, je izbruhnila kriza, je spomnil Kranjec in dodal, da je posledično prišlo do velikih težav v podjetjih, ki niso bila sposobna vračati kreditov. V letu 2008 se je to odrazilo v zelo poslabšanem finančnem položaju bank. Medtem ko so leta 2007 opravile za 200 milijonov evrov odpisov, so jih v zadnjih letih po več kot milijardo evrov na leto. “Tega vlaka ne morete več ustaviti,” je dejal.

Po Kranjčevem mnenju zato ni mogoče iskati krivcev za sedanje stanje v bankah. “Ne gre za odgovornost, gre za vzroke,” je menil in ponovil, da smo imeli v Sloveniji model, ki je slonel na visoki kreditni aktivnosti in odsotnosti kapitalskega financiranja, imeli smo neodgovorno upravljanje bank z državnim lastništvom ter nismo razumeli nevarnosti, ki izhajajo iz visokega kreditnega vzvoda.

Podobno rast kreditov so takrat beležile tudi druge države, je dejal Gaspari in dodal, da takrat tudi na ravni EU ni bilo nobenega ukrepa, s katerim bi lahko to rast prepovedali. “Tržne okoliščine so kazale, da je takšna zadolžitev primerna, temu ni nihče nasprotoval,” je dejal.

Klemenčiča na sejo ni bilo

Jožef Horvat (NSi) je kot izvirni greh izpostavil, da v Sloveniji nismo nikoli našli soglasja za privatizacijo bank, zato je Gasparija vprašal, ali se je takrat razmišljalo o okrepitvi procesa privatizacije bank. “Sam sem se zavzemal za določeno privatizacijo v bančništvu, a stvari so se obrnile drugače,” je odgovoril Gaspari.

Zadnji del seje je potekal za zaprtimi vrati. Potem ko je Kranjec povedal, da so nekatere banke pri ocenjevanju kreditnih tveganj strožje kot druge in kot primer navedel posojilo Merkurju, je namreč Pukšič vztrajal, naj članom komisije razkrije, za katere banke gre.

Na sejo komisije, katere cilj je raziskati sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v NLB, NKBM in Abanki, je bil danes kot priča vabljen tudi donedavni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki pa se je zaradi bolezni opravičil.

STA

---