Komisija za nadzor javnih financ predlaga umik predloga proračuna

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ vladi predlaga, naj umakne predlog proračuna za prihodnji dve leti in ga nadomesti z realnejšim.

LJUBLJANA > Čeprav vlada zagotavlja, da sledi fiskalnim ciljem, da je razvojno naravnan in socialno vzdržen, opozicija ocenjuje, da je nerealen in pravno sporen.

Opozicija: predlog proračuna je nerealen in pravno sporen

Opozicija, ki ima v komisiji večino, je predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto nasprotovala, ker je po njenem mnenju nerealen, zlasti na prihodkovni strani, pa tudi pravno sporen. Vlada bi namreč po njenem mnenju morala predložiti vse zakone in predpise, tudi zakon o davku na nepremičnine, ki ga še ni. Zato je komisija zakonodajno pravni službi DZ naložila, naj do petka da mnenje o tem, ali je predlog proračuna v skladu z zahtevami zakona o javnih financah in s poslovnikom DZ.

Komisija je razpravljala o splošnem delu predloga proračuna za leti 2014 in 2015 ter o delu, ki se nanaša na denar za delovanje računskega sodišča. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je povzela znane številke ter zagotovila, da so pri načrtovanju sprememb za 2014 upoštevali priporočila in zahteve EU po znižanju strukturnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda do konca leta 2015 in dosega uravnoteženosti javnih financ ter najnovejše makroekonomske napovedi.

Več denarja za računsko sodišče

Predlog proračuna za računsko sodišče predvideva nekaj več denarja kot letos: za prihodnje leto 5,5 milijona evrov, za leto 2015 še 100.000 evrov več. “Dodatne naloge sodišča so v določeni meri že upoštevane. Zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer pa ne v celoti, a smo s sodiščem dosegli soglasje za tak obseg sredstev,” je poudarila Vraničarjeva. To je potrdil tudi namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič.

Ta je ob kritikah, da bi morala vlada predlogu predložiti tudi ostale predloge zakonov, zlasti o nepremičninskem davku, ocenil, da je “res nenavadno, celo nesprejemljivo, da se država, ko sprejema proračune, ne drži ostalih zakonov”. Vraničarjeva pa je opozicijske poslance pozvala, naj se spomnijo, kako je bil pripravljen veljavni proračun za 2014, saj je ta vseboval za 28,5 milijona evrov več davčnih prihodkov, kot jih predvideva sedanji predlog, predložena pa tudi niso bila vsa zakonska besedila, ki nato nekatera niso bila realizirana, nekatera pa so bila uveljavljena z zamikom.

Predlog proračuna: od laži do čudeža

Opozicijski poslanci so vsi po vrsti poudarjali nerealnost pripravljenega predloga. Marko Pogačnik (SDS) ga je opisal s stopnjevanjem: “Laž, velika laž, predlog proračuna za leti 2014 in 2015.”Andrej Šircelj (SDS) je dejal: “Ta dokument je ekonomski in finančni čudež, a vemo, da se čudeži ne dogajajo.” Na enake stvari sta opozorila tudi Janez Ribič (SLS) in Jožef Horvat (NSi).

Šircelj je pojasnil, da letošnji davčni prilivi ne nakazujejo, da bi se vladna pričakovanja na tem področju lahko uresničila. “Letos je realizacija vseh davčnih prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani na 93,1 odstotka,” je povzel in dodal, da je enako s pobranim davkom od dohodka pravnih oseb ter pri dohodnini in DDV.

Vladne stranke zagovarjajo proračun

Nasprotno so poslanci iz vrst vladnih strank zatrjevali, da je predlog narejen najbolj realno, kar je v tem trenutku mogoče. Marko Pavlišič (DL) je spomnil, da je razprava in zlasti kritika skoraj identična kot pred letom dni, ko je proračun pripravljala vlada pod vodstvom Janeza Janše. “Takrat je bil realno postavljen, a smo kljub temu morali sredi leta sprejeti rebalans, kjer smo samo pri davku od dohodka pravnih oseb pobrali za 35 odstotkov manj prihodkov,” je dejal in menil, da vedno obstaja negotovost.

1,2 milijardi evrov za dokapitalizacijo bank je veliko tveganje

Pogačnik je kot veliko tveganje navedel predvidena sredstva za dokapitalizacijo bank v višini 1,2 milijardi evrov. “Stresni testi še niso končani,” je spomnil in bil zaskrbljen nad tem, da to ne bo dovolj. Vprašal se je, kako je lahko proračun razvojno in socialno naravnan, “če davčne obremenitve povečuje za več kot 550 milijonov evrov”, ter opozoril na to, da ni jasno, od kod bo vlada vzela denar za poravnavo obveznosti zaradi ostalih plačnih nesorazmerij in odškodnine izbrisanim.

Vraničarjeva je povedala, da bo v primeru odprave plačnih nesorazmerij na proračun odpadlo približno 80 do 100 milijonov evrov in da se o tem, kdaj in kako bodo realizirani, še pogovarjajo s sindikati. “Ni nujno, da bo to prihodnje leto in ni nujno, da na račun odhodkov,” je dejala. Enako velja za odškodnine za izbrisane. “Višina še ni določena, prav tako je še vprašanje, kdaj se bo ta zakon začel izvajati,” je dejala. Ravno za takšne nenačrtovane oziroma izredne primere je po njenih besedah v proračunu predvidena rezerva.

STA

---