Komisija za krepitev sodelovanja z Azerbajdžanom

Premier Janez Janša se je danes v Bakuju z azerbajdžanskim kolegom Arturjem Rasizadejem dogovoril za oblikovanje slovensko-azerbajdžanske komisije, ki bo konkretizirala ideje in pobude za krepitev dvostranskega sodelovanja, naredila časovnico za naslednja štiri leta in sledila uresničevanju zadanih ciljev.

BAKU> Kot je Janez Janša pojasnil v izjavi za medije, ki ga spremljajo na uradnem obisku v Azerbajdžanu, se bodo z vzpostavitvijo komisije in postavitvijo ciljev izognili temu, “da se srečujejo delegacije, ki potem iz leta v leto zgoljponavljajo ideje od prej”.

Janša je opozoril, da je Azerbajdžan za slovensko gospodarstvo in podjetja eden od šestih najbolj perspektivnih novih trgov. “Diplomacija in druge institucije so okrepile sodelovanje in ga usmerile predvsem v pripravo potrebnih administrativnih sporazumov, za zaščito investicij in drugih, ki omogočajo, da bodo ti potenciali, ki so prisotni na trgu Azerbajdžana že nekaj časa, tudi izkoriščeni,” je poudaril.

Varno in preprosto poslovanje

Poudaril je, da je bilo v zadnjih nekaj letih že več visokih obiskov in gospodarskih delegacij, kljub temu je blagovna in storitvena menjava ostajala na relativno nizki ravni. “Za okrepitev tega je treba s strani države postaviti ustrezne administrativne pogoje, da bo poslovanje po eni strani varno, po drugi pa enostavno,” se je zavzel.

Sodelovanje med državama naj bi okrepil tudi sporazum o zavarovanju medsebojnih naložb, ki je po Janševih besedah že podpisan, ni pa še ratificiran. Slovenija je bila tu vezana tudi na roke, ki jih je postavila Evropska komisija oziroma direktiva EU, je pojasnil.

“Mislim, da od 9. januarja naprej veljajo druga pravila, tako da bodo takšni sporazumi s tretjimi državami odslej v pristojnosti zgolj EU, kar bo seveda imelo svoje dobre, pa tudi slabe strani. Dobra je, da bodo pravila pri zaščiti investicij enotna na celotnem evropskem trgu, slaba stran pa bo, da bo trajalo bistveno več časa, da se 27 držav uskladi okoli sporazuma z neko drugo državo, kot pa je zdaj trajalo, da smo se mi uskladili z Azerbajdžanom,” je dejal Janša.

Predstavniki 50 slovenskih podjetij

Sporazum med Slovenijo in Azerbajdžanom so podpisali še pred tem datumom, zato direktiva zanj še ne bo veljala. Morata pa obe državi še izvesti postopke ratifikacije za uveljavitev tega sporazuma, je še pojasnil.

V oceni tokratnega obiska v Azerbajdžanu, kjer so ga spremljali predstavniki približno 50 slovenskih podjetij, je Janša dejal, da so bili sporazumi, ki so jih sklenili danes, zagotovo velik korak naprej. “Ni pa to dovolj glede na številčnost naše delegacije in trikrat večji odziv na azerbajdžanski strani,” je dejal.

Janša se je dopoldne sestal tudi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Pogovarjala sta se tudi na štiri oči. Pogovori po besedah Janše niso tekli le o gospodarskem sodelovanju, ki je bilo v ospredju, ampak “tudi o drugih dveh pomembnih zadevah, zaradi katerih je Azerbajdžan vseskozi v središču evropske in evroatlantske javnosti”.

“Eno je energetska varnost. Azerbajdžan je strateška energetska točka za EU, tako ko govorimo o diverzifikaciji poti, še posebej pa virov,” je poudaril premier. Naftovod iz Azerbajdžana preko Turčije naj bi namreč Evropi pomagal zmanjšati odvisnost od ponudnikov energentov, zlasti ruskega plina.

“Na drugi strani pa je Azerbajdžan, glede na svojo geostrateško pozicijo in težavno okolje v regiji s pametnim ravnanjem v zadnjih letih, desetletju in pol, faktor stabilnosti in ima zato tudi strateško podporo tako v evropskih kot evroatlantskih institucijah,” je še poudaril Janša in spomnil tudi na vlogo in podporo Azerbajdžana pri stabilizaciji razmer v Afganistanu.

Ženske z volilno pravico od leta 1918

Alijev je v Evropi tarča kritik zaradi avtoritarnega vladanja, zatiranja opozicije in kršenja človekovih pravic. Na vprašanje, ali se je z Alijevom pogovarjal tudi o teh vprašanjih, je Janša odgovoril, da se “stališče Slovenije tu ne razlikuje od splošnega stališča EU”.

“Imamo pa dodatek, da je pri nekaterih standardih, ki se postavljajo, treba upoštevati tudi čas. Ni mogoče zahtevati od neke države, ki ima 20 odstotkov svojega ozemlja okupiranega (v Gorskem Karabahu, op. a.), ki se je na samem začetku soočila praktično s poskusom genocida in ki je skoraj razpadla, da bo v nekaj letih dosegla standarde, za katere so nekatere evropske države potrebovale sto ali še več let,” je izpostavil Janša.

“Včasih se tudi spregleda dosežke, ki jih je Azerbajdžan dosegel, pa jih marsikdo ni. V Azerbajdžanu, ki je muslimanska država, so na primer ženske dobile volilno pravico leta 1918, v Švici pa leta 1971,” je še dodal.

STA

---