Klemenčič na seznam podjetij z omejitvami ni uvrstil soproginega podjetja
Predsednik KPK Goran Klemenčič na seznam podjetij, za katera veljajo omejitve poslovanja, ni uvrstil podjetja Imobilia Plus, ki ga je njegova soproga Nina Zidar Klemenčič soustanovila novembra 2011.
Predsednik KPK Goran Klemenčič na seznam podjetij, za katera veljajo omejitve poslovanja, ni uvrstil podjetja Imobilia Plus, ki ga je njegova soproga Nina Zidar Klemenčič soustanovila novembra 2011 Foto: Daniel Novakovic
LJUBLJANA
>
Nina Zidar Klemenčič pravi, da družba ni nikoli poslovala in je bila tudi izbrisana, zato svojega soproga s tem ni seznanila, piše Dnevnik.
Tudi Goran Klemenčič je v odzivu zapisal, da za omenjeno podjetje ni vedel, dokler o njem ni pisala Demokracija. Po tistem mu je soproga pojasnila, da je bilo podjetje ustanovljeno z namero nakupa poslovnih prostorov, vendar projekt ni bil nikoli realiziran. Podjetje tudi ni poslovalo in ni imelo nobenih prihodkov ali odhodkov. Navaja, da v povezavi s podjetjem tudi ni ničesar prikrival, tudi on pa poudarja, da pri podjetju ni nikoli prišlo do kršitve omejitev poslovanja s KPK ali kakšnim drugim državnim organom. Navedbe Dnevnika in pred tem Demokracije o prikrivanju so zato po njegovem neresnične in lažne.
Klemenčičeva soproga je po poročanju časnika novembra 2011 skupaj z odvetnikom Janijem Sorškom ustanovila podjetje Imobilia Plus, ki je bilo registrirano za trgovanje z lastnimi nepremičninami.
V Odvetniški pisarni Zidar Klemenčič so potrdili pisanje Dnevnika, da je bila družba ustanovljena zato, da bi kupili poslovne prostore, a da ta projekt ni bil realiziran. Tako družba nikoli ni poslovala in je bila tudi izbrisana.
“Ker je šlo za tehnični korak v okviru poslovanja odvetniške pisarne, ki je ostal nerealiziran in ker kot rečeno družba ni nikoli ustvarila niti evra prihodka iz poslovanja in ni nikoli nastopala v pravnem prometu, mož o tem sploh ni bil obveščen do januarja 2013, ko je o tem pisalo glasilo Demokracija,” je zapisala Zidar Klemenčičeva.
Ob tem poudarja, da družba ni nikoli nastopala v pravnem prometu, še najmanj pa s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) ali kakšnim subjektom v javnem sektorju ali katerimkoli od zavezancev KPK. “Zato je tudi navedba v Dnevniku, ki je po insinuaciji enaka navedbi v Demokraciji izpred več kot pol leta, o prikrivanju, v celoti neresnična,” je zapisala.
Dnevnik je tudi zapisal, da dejstvo, da Klemenčič na seznam ni uvrstil podjetja v solastništvu soproge, ni pomembno le zato, ker je s tem kršil krovni zakon lastne komisije, pač pa je bistvena njegova širša razsežnost. Če ne bi vedel za podjetje svoje soproge, bi moral Klemenčič to pojasnilo upoštevati tudi pri osebah, ki bi to zatrjevale v postopkih pred komisijo, so ocenili v Dnevniku.
Po poročanju časnika je bila Zidar Klemenčičeva do marca 2011 tudi solastnica podjetja Intermedius, v katerem so imeli deleže še lobist Božo Dimnik, direktor podjetja Tine Kračun in družba Skladovnica kreativne industrije, ki je v polovični lasti Božidarja Novaka, lastnika agencije Spem, ki je v času prve Janševe vlade sodelovala pri rezanju oglaševalske pogače državnih podjetij. Še leta 2010 je Intermedius ustvaril dobrih 200.000 evrov prihodkov in 32.000 evrov dobička.
Zidar Klemenčičeva je glede tega pojasnila, da je bilo njeno družbeništvo v Intermediusu skladno z zakonom prijavljeno. Iz družbe pa je izstopila takoj, ko je njen soprog postal predsednik KPK, trajalo pa je tri mesece, da je bil izstop formaliziran, je navedla.
STA