Klemenčič in Virant bi drastično omejila donacije političnim strankam
Minister za notranje zadeve Gregor Virant in predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič sta na današnjem srečanju spregovorila o spremembah zakonov, ki urejajo financiranje političnih strank ter nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Omenjena zakonodaja bo po Virantovih napovedih v DZ poslana še pred poletnimi počitnicami.
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič Foto: Daniel Novakovic
LJUBLJANA> Na današnjem sestanku, ki sta ga obe strani označili kot zelo konstruktivnega in vsebinskega, sta Gregor Virant in Goran Klemenčič z najožjimi sodelavci odprla vprašanje sprememb zakona o političnih strankah ter zakona o volilni in referendumski kampanji in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Glede na predlagane spremembe v poslanski skupini SDS pričakujejo, da bo protikorupcijska komisija poslala analizo poslovanja družb, ki so v lasti družinskih članov Klemenčiča, z gospodarskimi družbami, v katerih ima država delež, in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave. Prav tako pričakujejo, da nam isto analizo pošlje še za ostale funkcionarje in tudi za nekdanje funkcionarje komisije, so zapisali v sporočilu za javnost.
Prva dva urejata financiranje političnih strank in predvolilnih kampanj. Sogovornika sta opozorila, da Slovenija zamuja z uresničevanjem priporočil Greca (Skupine držav proti korupciji).
Po Virantovih besedah bodo spremembe šle v smer drastične omejitve donacij političnim strankam v gotovini, in sicer na 100 evrov in le za fizične osebe. Hkrati bi prepovedali, da donacije političnim strankam namenjajo podjetja, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, pa tudi podjetja, ki najmanj četrtino svojih prihodkov ustvarijo s poslovanjem prej omenjenih podjetij.
Spremembe protikorupcijskega zakona je pripravila sama komisija, Virant pa meni, da bi lahko tudi vlada postala predlagateljica novele. Predlaganih sprememb je več, med drugim bi se pristojnost komisije razširila tudi na nadzor podjetij v neposredni ali posredni državni lasti. Hkrati bi z zakonom komisiji omogočili, da se okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, je dejal Virant.
V zakon je treba po Virantovi oceni vpeljati, da so posli, ki jih sklepajo podjetja v državni lasti, javni. S tem bi se tudi sistem Supervizor razširil na “poslovanje teh pravnih oseb, ki predstavljajo znatni del slovenskega gospodarstva”.
Hkrati bi z zakonom komisiji omogočili, da se okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, je dejal Virant. Po predlogu bi komisiji podelili pristojnost za nadzor premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini. Prav tako bi komisija po predlogu svoj nadzor pod določenimi pogoji lahko razširila na družinske člane funkcionarjev in na pravne osebe, ki so povezane s funkcionarji. “To pomeni, da noben funkcionar ne bo mogel skrivati svojega premoženja,” je izpostavil Virant.
Beseda je na današnjem srečanju tekla tudi o odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Sodelovanje med policijo in KPK je na tem področju dobro, je ocenil Virant, a hkrati meni, da je še nekaj manevrskega prostora za izboljšave. Zato so se danes dogovorili, da poskušajo izboljšati pretok informacij od policije na KPK.
STA