Kakšna usoda čaka izbrisane pod Gorenakom?

Mineva 20 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ.

LJUBLJANA> Kljub več poskusom za ureditev njihovega statusa v preteklosti pa v nevladnih organizacijah opozarjajo, da krivice izbrisanim še vedno niso popravljene.

26. februarja 1992 je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v “pasivno” evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekatere pa so iz nje tudi prisilno odstranili. Med njimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk in 5360 otrok.

Ustavno sodišče: izbris je bil nezakonit

Ustavno sodišče je nato dvakrat, leta 1999 in 2003, odločilo, da je bil izbris nezakonit, posredno pa je na nezakonitost izbrisa opozorilo še v sedmih drugih odločbah. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da odpravi neskladnost z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca, in sicer od dneva izbrisa.

V preteklosti je bilo poskusov za ureditev statusa izbrisanih več. Zadnji sega v mandat prejšnje vlade, ki je tistim izbrisanim, ki so že pridobili status, izdajalo dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega statusa za nazaj. Marca 2010 je bila sprejeta tudi novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko in uredila status tistim izbrisanim, ki še niso imeli urejenega.

Odločbe ne urejajo pravnega statusa

A po mnenju nevladnih organizacij s sprejemom zakona krivice nikakor niso bile popravljene. Kot opozarja Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta, je oblast z njim zgolj na minimalističen način izvršila odločbo ustavnega sodišča. V sprejetem zakonu so namreč določbe, ki onemogočajo ureditev pravnega statusa izbrisanih, breme urejanja statusa pa je v celoti prevaljeno nanje, namesto na državo, ki jim ga je nezakonito odvzela, poudarja Šalamonova.

Kresalova je zadovoljna

Izbris tako po njenem mnenju ostaja akuten in resen izziv za spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji. Z izbrisom so ljudem nezakonito odvzeli pravni status. Prepričana je, da bi zato oblasti morale sprejeti odgovornost in pripraviti celovite ukrepe za odpravo posledic tega nečloveškega dejanja.

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je po drugi strani zadovoljna, da jim je v času njenega vodenja ministrstva s sprejetim zakonom in izdajanjem dopolnilnih odločb uspelo urediti status izbrisanim. Opozarja, da to ni bilo lahko, saj so se soočali z velikim nasprotovanjem nekaterih političnih strank in posameznikov, ki so “želeli popravo tega sramotnega dejanja iz naše polpretekle zgodovine na vsak način preprečiti”.

Gorenak še brez vizije

Obenem se je, kot pravi, vseskozi zavedala, da se bodo izbrisani po tem, ko si bodo uredili dovoljenje za bivanje, soočili s številnimi težavami. Ker pa reševanje teh vprašanj ni bilo več v pristojnosti ministrstva, je prejšnja vlada ustanovila delovno skupino, ki naj bi preučila vse težave, s katerimi se soočajo izbrisani, in pripravila rešitve. Kresalova ob tem ugotavlja, da je delo te skupine v zadnjih mesecih zastalo, upa pa, da bo nova vlada “zmogla dovolj modrosti, da bo nadaljevala tam, kjer smo mi končali, in da se bo tej temi posvetila z vso potrebno občutljivostjo za stiske ljudi, ki jih je povzročila naša mlada država”.

Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga sedaj vodi minister Vinko Gorenak, na vprašanje, ali se nameravajo lotiti sistemske rešitve problematike izbrisanih, odgovarjajo, da bodo “po preučitvi do zdaj opravljenega dela na tem področju sprejeti tudi prihodnji ukrepi”.

Pol jih še nima urejenega statusa

Po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve je od 25.671 izbrisanih 7313 pridobilo slovensko državljanstvo, 3630 pa dovoljenje za stalno prebivanje. 13.426 izbrisanih torej v Sloveniji še nima urejenega statusa.

Od uveljavitve zakona julija 2010 so izbrisani vložili 229 prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje ter 101 prošnjo za izdajo posebne odločbe za nazaj. Upravne enote so izdale 59 dovoljenj za stalno prebivanje, 83 prošenj so zavrnile, o 87 prošnjah pa še odločajo. Poleg tega so izdali 52 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 74 odločb na prošnjo stranke.

Ti podatki po mnenju Neže Kogovšek Šalamon kažejo, da “ima izbrisana oseba velike možnosti, da s svojo vlogo ne bo uspela”.

Odškodnin niso dobili

V zvezi z izbrisom sicer pred sodišči trenutno poteka 34 pravdnih postopkov, 49 pa jih je pravnomočno zaključenih. Doslej izbrisanim pravnomočno ni bila dosojena še nobena odškodnina. Kogovšek Šalamonova ob tem opozarja, da izbrisani niso uspeli niti v enem postopku, tudi pred ustavnim sodiščem ne. “Ustavno sodišče očitno ne namerava več nadaljevati pogumne in edinstvene vloge, ki jo je imelo pri razkrivanju izbrisa in popravi krivic v preteklosti,” dodaja.

Ob 20. obletnici izbrisa nameravajo nekatere nevladne organizacije skupaj z izbrisanimi državo spomniti, da mora posledice kršitev človekovih pravic popraviti, k čemur jo zavezujejo tako ustava kot mednarodnopravne obveznosti.

STA

---