Kadilci lahko dan brez cigarete spremenijo v življenje brez cigarete
Slovenija
31. 01. 2014, 08.34
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 03.50
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob današnjem dnevu brez cigarete poudarjajo, da je bolezni in smrti, ki so posledica kajenja, mogoče preprečiti in so nepotrebne.
Za opustitev kajenja so na voljo različne vrste brezplačne pomoči
LJUBLJANA
> Kadilcem zato svetujejo, naj 31. januar, dan brez cigarete, spremenijo v življenje brez cigarete. Za opustitev kajenja imajo na voljo različne vrste brezplačne pomoči.
Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3600 ljudi ali skoraj deset smrti na dan. NIJZ oziroma takratni inštitut za varovanje zdravja je anketo o tobaku, alkoholu in drugih drogah izvedel v letih 2011 in 2012, in sicer med prebivalci, starimi od 15 do 64 let.
V Sloveniji so kadilcem na voljo brezplačni programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstvenih domovih po vsej državi, kot tudi brezplačni svetovalni telefon na številki 080 2777. Telefon financira ministrstvo za zdravje, programe, za katere je potrebna napotnica zdravnika, pa zavod za zdravstveno zavarovanje.
Anketa je pokazala, da kadi 24 odstotkov prebivalcev Slovenije, več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan.
Pri mladih se delež kadilcev ni znižal, veča se delež kadilk med ženskami in dekleti
Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev med prebivalci znižal skupno in pri obeh spolih. Znižal se je tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar pa ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, kjer ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov.
Ugodne spremembe v deležu kadilcev med leti 2007 in 2011/2012 stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Raziskava Eurobarometer je pokazala, da je kajenje med Slovenci v povprečju držav članic EU.
Kot opozarja Helena Koprivnikar z NIJZ, se v zadnjih letih delež kadilcev ne zmanjšuje. Veča se delež kadilk med ženskami in dekleti, delež kadilcev med moškimi in fanti pa se ne spreminja. Po besedah Koprivnikarjeve Slovenija žal zaostaja z uvedbo ukrepov za omejevanje kajenja.
Kadilci umirajo 15 let prej kot nekadilci
Kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let.
Raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu. Kajenje povzroča številne vrste raka, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, motnje erekcije, sivo mreno, nizko kostno gostoto, zmanjšano plodnost pri ženskah, pri kajenju v nosečnosti pa nizko porodno težo otroka in prezgodnji porod.
STA