KPK: Ugotovitve Bruslja o korupciji v Sloveniji pričakovane

Ugotovitve danes objavljenega prvega poročila Evropske komisije o korupciji v članicah EU glede Slovenije je Komisija za preprečevanje korupcije označila kot pričakovane.

LJUBLJANA > Problema sistemske oziroma strukturne korupcije si namreč ni izmislila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), mediji ali ljudje v javnomnenjskih raziskavah. Je resna in realna in prišli smo tako daleč, da nas na to jasno opozarjajo že vse relevantne mednarodne institucije - Svet Evrope, OECD in Evropska komisija, so poudarili.

Po njihovi oceni lahko država svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK izpostavil ob svojem odstopu.

Prvo tovrstno poročilo v zgodovini EU

V KPK so v sporočilu za javnost pojasnili, da je Evropska komisija danes objavila Evropsko protikorupcijsko poročilo, ki obsega pregled stanja na področju korupcije in njenega omejevanja v državah članicah EU. Dodajajo, da gre za prvo tovrstno poročilo v zgodovini EU, ki je izraz spoznanja, da korupcija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav članic EU, ampak gre za resen sistemski problem celotne EU.

Korupcija eden najresnejših problemov

Za komisijo so ugotovitve poročila glede Slovenije pričakovane. V delu poročila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja (Eurobarometer), Slovenija sodi v skupino držav, v katerih je po mnenju prebivalcev korupcija eden najresnejših problemov. V vseh kazalcih - vključno z vplivom korupcije na poslovno okolje - pa se Slovenija nahaja pod povprečjem (v negativnem smislu) članic EU.

Evropska komisija v analitičnem delu poročila, ki se nanaša na Slovenijo, izpostavlja probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij. Izpostavlja počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vključno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s KPK.

Bruselj pričakuje več jasno izražene politične volje za spopad s korupcijo

V tej smeri gredo tudi priporočila Evropske komisije glede Slovenije, od katere Bruselj pričakuje več jasno izražene politične volje za spopad s korupcijo in konkretne ukrepe na zgornjih področjih. Te vključujejo tudi zagotovitev boljšega pravnega okvira za delovanje KPK in zaščito njene neodvisnosti.

Pri tem - tudi zaradi javno izraženih mnenj nekaterih politikov, da bi bilo potrebno KPK ukiniti - so v protikorupcijski komisiji še izpostavili, da je KPK v uvodnem, splošnem delu poročila s strani Evropske komisije skupaj s še štirimi tovrstnimi institucijami ocenjena kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, posebej pa je izpostavljen tudi njen projekt Supervizor.

STA

---