Južnokorejci šokirani in besni

V Južni Koreji se dan po nesreči trajekta, po kateri še vedno pogrešajo 287 ljudi, od tega večino dijakov, šok meša z besom zaradi vse več dokazov, da mnogi potniki niso imeli priložnosti za rešitev. Sledili so namreč navodilom posadke, naj ostanejo na svojih mestih, ker da pomoč prihaja. Tako so mnogi ostali ujeti na potapljajočem se trajektu.

Fotografija je simbolična Foto: Mirjana Cerin
Fotografija je simbolična Foto: Mirjana Cerin

SEUL > Prebivalce, še posebej pa starše večine od 375 dijakov, ki jih še vedno pogrešajo, so še posebej pretresla pričevanja preživelih, ki kažejo, da so potnikom po prvih težavah večkrat naročili, naj ostanejo na svojih sedežih ali v kabinah.

Nesreča pomeni šok za državo, ki na tako katastrofalne nesreče ni navajena, še posebej ne na svoji učinkoviti in moderni prometni infrastrukturi. Razen požara v podzemni železnici, ki je leta 2003 zahteval 192 življenj, že dolgo ni bilo nobene večje nesreče. Leta 1993 je v nesreči trajekta umrlo skoraj 300 ljudi, leta 1995 pa več kot 500 v zrušenju veleblagovnice v Seulu.

Tisti, ki so ubogali napotke, so večinoma utonili

Tisti, ki so ubogali napotke, so se kasneje soočili z dejstvom, da ne morejo s trajekta, ki se je naglo nagnil, kar je izzvalo popolno paniko. Ko se je 6825-tonski trajekt Sewol začel nagibati, je namreč kmalu končal pod kotom 90 stopinj, preden se je popolnoma obrnil na bok in potonil. Nad morsko gladino je na koncu ostala samo kobilica.

Po navedbah strokovnjaka, vodje inštituta za potapljanje, Chung Young-Hyuna, je bilo za potnike gibanje skoraj povsem nemogoče, ko se je trajekt nagnil za 90 stopinj. "Tla postanejo zid in zidovi postanejo tla. Elektrike ni več in v popolni temi bi bilo za vsakogar izjemno težko ugotoviti, kam je treba iti," je povedal.

Eden od 179 rešenih, Kim Sung Muk je medijem povedal, da je skušal rešiti približno 30 dijakov, ki niso mogli priti iz velike dvorane na četrti etaži trajekta.

"Nisem mogel niti priti do dvorane, saj se je vse nagnilo. Trajekt je tonil in z rokami se niso imeli za kaj prijeti. Niso se mogli plaziti po tleh, saj so bila mokra in pod ostrim kotom," je povedal. S pomočjo gasilne cevi mu je uspelo rešiti nekaj dijakov. "Toda bilo jih je tako veliko... nisem mogel vsem pomagati," je povedal medijem.

Eden od dijakov je povedal, da je večina potnikov od začetka težav ostala na svojih sedežih 30 do 40 minut v skladu z navodili posadke.

"Ostanite, kjer ste. Ne premikajte se," se je glasilo navodilo, ki so ga po besedah Huh Young-Kija neprestano ponavljali. "Spraševali smo se, ali se ne bi premaknili in skušali priti s trajekta. Toda zagotavljali so nam, da bo pomoč prišla v desetih minutah," je povedal za televizijo News Y.

Južni Korejci spoštujejo avtoriteto

Glede na to, da v južnokorejskem izobraževalnem sistemu velja stroga disciplina in spoštovanje avtoritet, poznavalci ocenjujejo, da je večina od 375 dijakov, starejših najstnikov, brez vprašanja ubogala uradna navodila.

"Če bi nam prej naročili, naj zapustimo trajekt, bi nas veliko več skočilo v morje," je medijem povedal eden od preživelih dijakov in obžaloval, da je večina potnikov ostala na svojih mestih, kot so jim naročili.

Dodatno čustveno težo tragediji, ki je pretresla vso državo, so dale tudi objave sms sporočil, ki so jih dijaki pošiljali svojcem.

"Oče, ne skrbi. Na sebi imam rešilni jopič in sem z drugimi dekleti. Smo v notranjosti trajekta, še vedno na hodniku," je ena od še vedno pogrešanih dijakinj napisala očetu. Zaskrbljen oče ji je takoj odgovoril, naj skuša priti ven, a je bilo že prepozno. "Oče, ne morem. Trajekt je preveč nagnjen. Hodnik je poln z mnogo ljudmi," je zapisala v zadnjem sporočilu.

Nekateri starši se se z otroci uspeli še morda zadnjič slišati po telefonu. "Povedala mi je, da je ladja nagnjena in da ničesar ne vidi, da ni oblekla rešilnega jopiča. Nato je njen telefon ugasnil," je povedala mati še vedno pogrešanega 18-letnega dekleta.

Z ogorčenjem, besom in obupom staršev se je soočila tudi južnokorejska predsednica Park Geun-Hye, ki se je danes z njimi srečala na bližnjem otoku Jindo. Starše so na otok pripeljali, da bi bili bliže v pričakovanju vesti o svojih otrocih, ki so se s ponesrečenim trajektom peljali na šolski izlet na turistični otok Jeju. Mnogi so povzdignili glas in jo kriče opozarjali, da se čas izteka.

Vidno šokirana jih je predsednica pozvala, naj ne obupajo do zadnjega trenutka. Obširno je odgovarjala na njihova vprašanja in zagotavljala, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi našli preživele. Starši so na drugi strani vztrajali, da več kot 30 ur po nesreči za najdbo pogrešanih ni bilo dovolj storjeno.

Zapravili dragoceno prvo uro

Predsednica je pred tem, kljub slabi vidljivosti in močnim tokovom, s čolnom obiskala kraj poteka reševalne operacije in potapljače hrabrila k intenzivnejšemu iskanju.

Da evakuacija trajekta ni potekala dobro, je priznal tudi vodja združenja za varnost na morju Bae Min-Hoon. "Kaže, da je bila zapravljena dragocena prva ura z navodilom potnikom, naj ostanejo v kabinah," je dejal.

Neka 61-letna potnica, ki se je rešila, je povedala, da se je za odhod iz kabine odločila kljub pozivom, naj tam ostane, in to, ko se je kabina že polnila z vodo. Nekaj časa je tudi plavala in se uspela priplaziti do prve palube in okna, kjer so jo nato rešili reševalci.

Kapetan je zbežal s trajekta

Kapetan trajekta Lee Joon-Seok je nesrečo preživel, saj je bil med tistimi, ki so s trajekta zbežali, še preden je potonil. Danes so ga zaslišali kot osumljenca. Po poročanju medijev mu med drugim grozijo obtožbe za nenaklepni uboj in kršitev pomorskih zakonov.

V medijih se pojavljajo podatki, da naj bi trajekt potoval po deloma drugačni poti, kot je bila določena s strani ministrstva. Pojavljajo se tudi vprašanja, ali je morda ladja naredila preoster zavoj, kar bi lahko povzročilo premik tovora, posledično pa tudi trajekta. Na njem je bilo tudi 180 vozil in 1100 ton tovora, je poročal The Korea Times.

STA


Najbolj brano