Jutri bo v šolah slovenski zajtrk

273.000 otrok v 361 vrtcih in 488 šolah bo jutri začelo dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Gre za enodnevno akcijo, začeto na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je postala institucionalna promocija lokalno pridelane hrane in zajtrka kot najpomembnejšega obroka.

SLOVENIJA > Tretji petek v novembru je vlada lansko jesen razglasila za Slovenski dan hrane. Ta dan bomo torej obeleževali drugič, osrednje aktivnosti pa bodo namenjene Tradicionalnem slovenskemu zajtrku, ki ga bo deležno 273.000 otrok iz 361 vrtcev in 488 šol po vsej Sloveniji. Vsi otroci bodo prvo šolsko uro dobili enak obrok: črn kruh z maslom in medom, mleko in jabolko, vse pa bo od lokalnih pridelovalcev. Akcija temelji na zamisli, da že otroci spoznajo pomen in nujo zajtrkovanja, da so pozorni, kakšno hrano jedo, da se seznanijo s pomenom kmetijstva in čebelarstva za zdravo in uravnoteženo prehrano ter da sami spoznajo, da je lokalno pridelana hrana ustrezen izbor.

Z zajtrkom so začeli čebelarji

Tradicionalni slovenski zajtrk ima korenine v akciji Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarji so pred sedmimi leti začeli s pobudo En dan za zajtrk med, predlanskim pa jo je ponotranjila država in tesneje povezala pridelovalce in šole. Država za jutrišnji zajtrk namenja 140.000 evrov, od tega 10.000 za promocijo, ostalo pa bo nadomestilo šolam za nakup živil.

Nekaj vrtcev in šol je med nabavilo tudi pri Čebelarskem društvu Postojna, ki ga vodi Mirko Cetina. V vrtce in šole v občini so - tako kot njihovi kolegi drugod po Sloveniji - postojnski čebelarji razdelili tudi zgibanke o blagodejnosti medu in pomenu čebelarstva, Cetina in tajnik društva Janko Otoničar pa bosta jutri zjutraj med otroci, da jim bosta povedala vse, kar jih bo zanimalo o čebelarstvu.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je zadovoljen, ker se je akcija dobra prijela in ima otipljive rezultate. Tako je v sedmih letih poraba medu v Sloveniji narasla z manj kot kilograma na kilogram in pol na prebivalca letno. Več kot dve tretjini tega medu je slovenskega, pred sedmimi leti ga je bilo manj kot tretjina. Posledica intenzivnejše promocije pomena čebel kot opraševalk in medu kot zdravega živila je tudi naraščanje števila čebelarskih krožkov in znižanje starostne strukture čebelarjev. “Pobudo medenega zajtrka bomo prenesli na vseevropsko raven,” še pravi Noč.

Zajtrkuje več otrok

Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja je na tiskovni konferenci ob napovedi Slovenskega dneva hrane povedala, da redno zajtrkuje 44 odstotkov mladostnikov, kar je nizek delež, a večji kot pred dvema letoma, ko je statistika beležila 37 odstotkov mladih, ki zaužijejo zajtrk. Ob tem je poudarila, da pa so prehranjevalne navade slovenske mladine še vedno nezdrave, saj zaužijejo premalo sadja in zelenjave ter preveč sladkarij in sladkanih pijač.

Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk so družno najavili kar trije ministri, ob Dejanu Židanu, ministru za kmetijstvo in okolje še minister za izobraževanje Jernej Pikalo in minister za zdravje Tomaž Gantar. Židan opozarja, da je potrebno zavedanje, da s porabo v Sloveniji pridelane hrane “dajemo delo ne le slovenskemu kmetu, ampak tudi obrtniku in zaposlenim v prehranski verigi ter tudi na ta način polnimo državni proračun, ki nam zagotavlja javne storitve.”

Slovenijo še vedno bremeni nizka samooskrba s kmetijskimi pridelki, saj komaj katera panoga pridela dovolj živil za domačo porabo. V tej luči je precej alarmanten podatek ministrstva za kmetijstvo in okolje, da je bilo v našo državo v lanskem letu uvožene za kar 1,8 milijarde evrov hrane in surovin zanjo.

Pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku vsako leto sodeluje več deležnikov. Ob treh ministrstvih, nekaj državnih ustanovah in interesnih združenjih so letos svoje akcije pripravili tudi trije največji živilski trgovci Mercator, Interspar in Tuš.

SAŠO DRAVINEC

---