Juncker želi znova oblikovati vlado

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Luksemburgu je slavila Krščansko-socialna stranka (CSV) Jean-Claudea Junckerja. Premier z najdaljšim stažem v Evropi - na čelu vlade je že 18 let - je po zmagi napovedal, da bo skušal ponovno oblikovati vlado.

LUXEMBOURG > Po skoraj vseh preštetih glasovih je CSV dobila 33,7 odstotka glasov, kar je sicer za skoraj pet odstotnih točk manj kot pred štirimi leti. V 60-članskem parlamentu bo tako stranka imela 23 poslancev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozicijski liberalci so dobili 18,2 odstotka glasov oziroma tri odstotne točke več kot na zadnjih volitvah, socialisti, ki so doslej z Jean-Claudeom Junckerjem tvorili vlado, pa 20 odstotkov. Obe stranki bosta imeli v parlamentu po 13 sedežev.

“Radi bi sestavili vlado,” je po zmagi na volitvah dejal Juncker, čigar zadnja vlada je odstopila po aferi v zvezi z obveščevalno službo. Volitve so zato potekale sedem mesecev prej, kot je bilo načrtovano.

Zatrdil je, da so še vedno najmočnejša sila v državi, čeprav je čestital tudi liberalcem in obenem ni izključil možnosti, da se oblikuje koalicija proti njemu.

Možnosti oblikovanja vlade je sicer več. Prva je zavezništvo med CSV in liberalci, kot v obdobju med letoma 1999 in 2004. Ta koalicija je bila za Junckerja dokaj težavna, zato bi se lahko znova odločil za sodelovanje s socialisti, čeprav so ga ti pustili na cedilu po obveščevalni aferi.

Tretja možnost pa je, da CSV, ki je v Luksemburgu na oblasti že 70 let, odide v opozicijo, če bi vlado uspeli sestaviti liberalci, socialisti in zeleni, ki bi skupaj imeli tesno večino 32 poslancev.

Vodja liberalcev, župan Luxembourga Xavier Bettel je svojo stranko že razglasil za pravo zmagovalko volitev, saj je precej izboljšala rezultat glede na zadnje volitve, zato je prepričan, da bi morala imeti možnost oblikovati vlado.

Mandat za sestavo vlade bo še ta teden podelil luksemburški veliki vojvoda Henri.

Glasove je v nedeljo oddalo okoli 240.000 volivcev, kar pomeni, da je bila udeležba prek 90-odstotna. Udeležba na volitvah je sicer v najbogatejši članici EU obvezna, tistim, ki ne pridejo na volišče, pa grozi 250 evrov kazni.

STA

---