Jasno sporočilo vladi: Borili se bomo naprej!
Svet
24. 01. 2013, 07.20
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 21.21
“Nekoliko nas je skrbelo, koliko ljudi si bo v teh časih sploh upalo 'prinesti obraz pred kamere',” je včeraj priznal vodja koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi. A več kot 20.000 ljudi na protestnih shodih po večjih slovenskih mestih in podatek, da se je tretji splošni stavki pridružilo skoraj 100.000 zaposlenih v javnem sektorju, je po njegovem zadostno sporočilo vladi, da je treba sesti in se z zaposlenimi dogovoriti glede njihovega družbenega standarda.
Odpri galerijo
PRIMORSKA, SLOVENIJA> Stavka je potekala v zdravstvenih in socialnih zavodih, policiji, vrtcih in šolah ter drugih delih javnega sektorja. Vrtci in šole so bili večinoma zaprti, v zdravstvu in socialnem skrbstvu pa so delo opravljali kot v času dežurstva. Večjih zapletov ni bilo; težave so ponekod imele le medicinske sestre, saj jim zdravniki, ki tokrat niso stavkali, niso omogočili stavkovnih aktivnosti.
Včerajšnji splošni stavki v javnem sektorju se je z opozorilno stavko pridružil tudi Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI). Stavko so najbolj množično podprli Primorci. Nekaj več kot 14.000 zaposlenih (tudi nečlanov sindikata) iz več kot sto slovenskih podjetij včeraj ni prišlo na svoja delovna mesta. Med tokratno opozorilno stavko so namreč ostali doma. Ponekod - tudi v novogoriškem Gostolu, šempetrski Letriki, kobariškem Tiku in podjetju AET iz Tolmina - je tako proizvodnja včeraj obstala. V nekaterih podjetjih pa prave stavke zaradi pritiskov, med drugim groženj z nižjimi plačami, neizplačilom stimulacij, 13. plač in božičnic, ni bilo, je pojasnila predsednica SKEI Lidija Jerkič. Če pogajanja o zvišanju najnižje osnovne plače za vse tarifne razrede ne bodo uspešna, v SKEI razmišljajo o večdnevni stavki.
Nova Gorica: Kje je predsednik države?
Po večjih slovenskih mestih so se pet minut čez dvanajsto uro začeli protestni shodi. Največ ljudi (dobrih 10.000) se jih je po pričakovanjih zbralo v Ljubljani, živahno pa je bilo tudi po večjih mestih po Primorskem.
Na shodu v Novi Gorici, ki ga je začela Internacionala, zaključila pa Vstala Primorska, se je zbralo več kot 500 protestnikov. Zakaj so prišli, so še pred govorniki jasno povedali transparenti “Mi šparamo, da boste vi lažje kradli”, “Ponujamo vrtčevski stolček za parlamentarni stol”, “Vrednote - mi jih učimo, kaj pa vi”.
Predstavniki šolstva, kulture in zdravstva so poudarili, da zaposleni niso strošek, ampak dodana vrednost države ter da varčevalni ukrepi vlade rušijo socialno in pravno državo. “Zahtevamo in hočemo tisto, kar je naše, da se nam vrnejo pravice in dostojanstvo,” je odmevalo na Bevkovem trgu in še: “Pravijo, da so otroci lačni, ker njihovi dedki, babice, vzgojiteljice in učitelji niso znali poskrbeti zanje. Otroci so lačni, ker so njihovi starši, dedki in babice ostali brez službe, ker so propadli nekdaj zelo uspešni Mip, Meblo, Gostol, Primorje in še in še bi lahko naštevali.”
Velik aplavz si je prislužila tudi izjava Anice Erjavec, predsednice območnega odbora Sviz Nova Gorica: “V tej kaotični, krizni situaciji, zelo, zelo pogrešam lik predsednika države, ki je v svoji volilni kampanji obljubljal pomirjujoč konstruktivni dialog med levimi in desnimi in sindikati.”
Koper: Z nami ne boste pometali!
Na koprskem Titovem trgu se je ob udarnih taktih Pesmi upora, neuradne himne vseslovenskih protestov, zbralo več kot 1000 ljudi. Med protestniki, ki so bili dodobra oboroženi s pisanimi transparenti, so bili javni uslužbenci iz skoraj vseh dejavnosti javnega sektorja. “Danes smo tukaj, da tej vladi, ki ima dva obraza in ki v svojem oblastnem vladanju ne pozna izrazov, kot sta dialog, argumenti, in ne spoštuje dogovorov, pokažemo, da z nami ne more pometati, kot se ji zdi,” je poudaril Branko Filipič iz Obalnega Sviza.
“Siti smo besed in groženj. Mi smo država, in ne paraziti te družbe, kot nas večkrat označuje predsednik vlade Janez Janša,” je dejal Filipič in si prislužil bučen aplavz. “Ne dovolimo, da nam jemljejo dostojanstvo. Ne dovolimo, da jemljejo nam, ki krize nismo povzročili. In ne dovolimo, da nas ščuvajo enega proti drugemu!” je še dejal.
Da lahko le združeni kaj dosežejo, pa je protestnikom položil na srce mlajši Koprčan, ki je - čeprav brezposeln - včeraj prišel izrazit svojo podporo stavkajočim. “Čas je, da ljudje stopimo skupaj, da podpiramo drug drugega in si pomagamo. Kdor želi pravico, se mora zanjo boriti. Skupaj nam bo lažje,” je prepričan.
Postojna: ministri so imeli srečo
Pred postojnskim šolskim centrom se je včeraj zbralo približno 300 ljudi, ki so pet minut čez dvanajsto krenili na pohod po Postojni. Šli so tudi mimo hotela Kras, kjer je le kake pol ure prej sestankovala ministrska ekipa. Z vlade so sicer zaradi časovne stiske odpovedali običajni fototermin ministrov, preden ti sedejo v službene avtomobile in se odpeljejo na dogovorjene obiske po občinah. A četudi bi se ministri postavili pred hotel Kras, ne bi tvegali zadrege ob srečanju s protestniki; ti so namreč obhod začeli na drugem koncu mesta, nase pa s transparenti in piščalkami opozarjali po glavnih postojnskih ulicah. Mirnemu protestu so se pridružili zlasti zaposleni v vzgoji in izobraževanju, na cesti v Postojni pa je bilo videti tudi policiste, ki so mimoidoče na stavko opozorili z napisi na službenih avtomobilih.
Ljudi ni več strah
Janez Posedi je po koncu protestov dejal, da je ponosen na uslužbence, ki so se za svoj položaj pripravljeni tudi izpostaviti. Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da državljanov ni več strah, da bi svoja stališča sporočali v javnosti.
Janša: stavka ni bila potrebna
“Žal zaradi te stavke denarja ne bo nič več,” je v odzivu na stavko ob robu vladnega obiska v notranjsko-kraški regiji včeraj dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Ministrstvo je po njegovih besedah naredilo nekaj korakov dobre volje v smeri razelektritve napetosti s Svizom, zato Turk meni, da je “škoda, da je do te stavke prišlo”.
Premier Janez Janša ocenjuje, je mogoče doseči petodstotno znižanje mase za plače javnih uslužbencev brez drastičnega odpuščanja ali nižanja plač. Po njegovih besedah ni dvoma, da je stavka ustavna pravica, vendar ta stavka po vsebini ni bila potrebna, prizadela pa je še desetkrat več ljudi, ki niso nič krivi. Kot je poudaril, ni v pristojnosti vlade, da spreminja maso plač v javnem sektorju, ki jo je potrdil parlament. “Ni mogoče odpirati razprave o rebalansu proračuna, ki smo ga komaj sprejeli,” je opozoril. Zahteve, da se masa sredstev za plače poviša, so po njegovih besedah popolnoma nerealne: “To bi sindikati morali razumeti.”
Branimir Štrukelj pa opozarja, da pogajanj z vlado zdaj sploh ni, čeprav vlada skuša ustvariti vtis, da so. “Če se namreč ne bodo pogajali o bistveni stvari, to pomeni, da so sindikatom prepustili le, da se s tem strinjajo,” je dejal. Odhod Virantove DL, iz katere prihaja vodja vladnih pogajalcev minister Pličanič, iz koalicije, po oceni Janeza Posedija ne bi smel biti ovira za nadaljevanje pogajanj.
PV, AO, JK