Janukovič še vedno na begu

Ukrajina je danes izdala nalog za aretacijo odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča v okviru preiskave “množičnega umora” protestnikov v krvavem minulem tednu v Kijevu. Ukrajina se medtem spopada s finančnimi težavami in naj bi do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči.

KIJEV > “Zaradi množičnega umora miroljubnih civilistov je bila uvedena kazenska preiskava. Janukovič in številni drugi uradniki so na seznamu iskanih,” je v izjavi zapisal začasni notranji minister Arsen Avakov.

Ukrajinski poslanci so v soboto izglasovali odstavitev Viktorja Janukoviča po mesecih protestov, ki jih je sprožila njegova zavrnitev podpisa sporazuma o krepitvi vezi z EU. Protesti so se v zadnjem tednu sprevrgli v nasilje, ki je po uradnih podatkih terjalo okoli 80 smrtnih žrtev.

Na kijevskem Trgu neodvisnosti so bili po navedbah aktivistov številni demonstranti ubiti z očitno zelo natančnimi streli v predel glave in prsnega koša.

Janukovič se je umaknil v Harkov

Janukovič se je že pred glasovanjem o svoji odstavitvi umaknil v Harkov na proruskem vzhodu države. Od tam je v soboto sporočil, da ne namerava odstopiti in da je še vedno legitimni ukrajinski predsednik.

Kasneje je novi začasni predsednik Ukrajine Oleksandr Turčinov sporočil, da je ukrajinska obmejna policija v Donecku Janukoviču preprečila, da bi se vkrcal na letalo in odpotoval v Rusijo. Z letališča je Janukovič odšel neznano kam.

Medtem Ukrajino pestijo hude finančne skrbi. Novi začasni finančni minister Ukrajine Jurij Kolobov je danes namreč razkril, da bo država do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči. Zahodne donatorice je pozval, naj v dveh tednih skličejo mednarodno konferenco, na kateri bo dogovorjen finančni načrt rešitve Ukrajine.

Ukrajina je že lani od Rusije prejela obljubo pomoči v višini 15 milijard dolarjev, a je Moskva decembra nakazala le prvi obrok pomoči v vrednosti treh milijard dolarjev, nato pa je izplačila po januarskem odstopu ukrajinske vlade zamrznila. Sedaj se obljube o pomoči vrstijo na strani Zahoda.

Predčasne predsedniške volitve načrtovane za 25. maj

Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Susan Rice je v nedeljo poudarila, da želi Washington sodelovati s partnerji v Evropi, Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Rusi v smeri gospodarske pomoči Ukrajini. O podrobnostih ni želela govoriti, je pa poudarila, da Ukrajina “potrebuje reforme in financiranje”.

Prva dama IMF Christine Lagarde je ta konec tedna dejala, da bi bil sklad pripravljen razpravljati o ukrajinski prošnji za pomoč, če bi do nje prišlo.

V Evropski komisiji so medtem povedali, da EU ne izključuje nobene možnosti za finančno pomoč, a da bodo pogoj za kakršno koli pomoč gospodarske reforme. “Ta pogoj je zelo pomemben,” je dejal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. To bo tudi ena od tem pogovorov visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton danes v Kijevu.

V Bruslju so ponovili, da je EU še vedno pripravljena okrepiti vezi z Ukrajino - podpisati sporazuma o pridružitvi in prosti trgovini, a izpostavili, da je to mogoče šele po oblikovanju nove vlade po predčasnih predsedniških volitvah, načrtovanih 25. maja.

Slabo finančno stanje

V Ukrajini je bilo finančno stanje že konec lanskega leta tako slabo, da je bila vlada praktično opravilno nesposobna. Javnofinančni primanjkljaj je bil pri okoli osmih odstotkih BDP, javni dolg države pa je po še neuradnih ocenah konec leta dosegel 41 odstotkov BDP. Za primerjavo: leta 2007 je bila Ukrajina zadolžena v vrednosti 12,3 odstotka BDP.

V Evropski komisiji so danes še potrdili, da priznavajo Turčinova kot legitimnega začasnega predsednika Ukrajine. Turčinov je medtem v nagovoru v nedeljo zvečer zatrdil, da se bo država sedaj osredotočila na tesnejšo integracijo z EU. Kot je dejal, je odprt za dialog z Rusijo, dokler bo Moskva spoštovala odločitev Ukrajincev za tesnejše povezovanje z unijo. Ukrajina se mora vrniti “v družino evropskih držav”, je poudaril.

A Rusija do novih ukrajinskih oblasti ne goji pretirano toplih čustev. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes namreč pod vprašaj postavil legitimnost novega vodstva Ukrajine. Poleg tega je zatrdil, da so zahodne države, ki podpirajo nove voditelje, v zmoti.

Moskva odstavitev Janukovičeva razume kot državni udar

Moskva sicer odstavitev ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča razume kot državni udar, poleg tega pa opozarja pred prevzemom oblasti s strani desničarskih skrajnežev. Dosedanja opozicija je sicer čez konec tedna prevzela oblast in zasedla vse pomembne položaje.

Na menjavo oblasti se je Rusija tudi drugače odzvala. Ruski gospodarski minister Aleksej Uljukajev je namreč danes Ukrajino opozoril, da bo Rusija zvišala carinske dajatve za njeno blago, če bo podpisala pridružitveni sporazum z EU.

Medtem je Nemčija Rusijo pozvala, naj sodeluje z EU pri reševanju konflikta v Ukrajini. “EU in Rusija morata sedaj prenehati razmišljati o tem, ali se bo Ukrajina obrnila bolj proti Zahodu ali Vzhodu,” je danes povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.

STA

---