Janša: Varčevalni ukrepi niso radikalni

Varčevalni ukrepi niso predlagani zato, da Slovenija ne bi ostala socialna država, ampak zato, da bomo te pravice še sposobni financirati. “V zadnjih letih jih nismo bili, saj smo jih financirali iz zadolževanja,” je v odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru dejal premier Janez Janša. Zavrnil je tudi navedbe, da so ukrepi radikalni.

LJUBLJANA> Poslanko Alenko Bratušek (PS) je v okviru poslanskih vprašanjih, ki so jih predsedniku vlade danes postavljali poslanke in poslanci, zanimalo, zakaj je treba tako radikalno posegati v vrsto socialnih pravic državljanov, ko pa so na voljo tudi druge poti za varčevanje.

Janez Janša je v odgovoru opozoril, da marsikatere stvari ne bi bilo treba sprejemati, če bi bile sprejete v preteklih letih. Ker niso bile, jih je treba po njegovih besedah sprejeti zdaj, saj se nam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da nam bodo ukrepe narekovali drugi.

Podobne ukrepe izvajajo druge države EU

Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so po njegovih besedah podobni tistim, ki so jih izvajale ali pa jih izvajajo druge države EU, ki so na podobni stopnji razvoja kot Slovenija. Ukrepi zato po njegovi oceni niso radikalni. Zavrnil je tudi navedbe, da ne bi bilo treba posegati v socialne pravice. “Če bi bilo tako preprosto poiskati rešitve brez tega, da bi se kateri koli socialni transfer ali dotacija zmanjšala, potem bi se to verjetno že zgodilo. Takšne rešitve se je iskalo tudi zadnja tri leta, pa jih ni bilo,” je opozoril. Ob tem je dodal, da bodo socialne pravice tudi po sprejetih ukrepih bistveno višje kot v marsikateri drugi državi.

Ne bodo prizadeli državljanov, katerih dohodki ne dosegajo 64 odstotkov povprečne plače

Opozoril je tudi, da je v ukrepe vgrajen cenzus, kar pomeni, da ne bodo prizadeli državljanov, katerih dohodki ne dosegajo 64 odstotkov povprečne plače.

Na vprašanje vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, koliko časa naj bi trajali varčevalni ukrepi, pa je pojasnil, da ima večina ukrepov omejen čas trajanja, “kar pomeni, da bodo veljali toliko časa, dokler Slovenija ne bo znova dosegala dve- do triodstotne gospodarske rasti”.

Janša: Standardi v slovenskem šolstvu bodo še vedno nadstandardni

Predsedniku vlade je vprašanje postavila tudi Majde Potrata (SD), ki jo je zanimalo, zakaj je treba zviševati normative in obremenitve učiteljev v šolstvu. V zvezi s tem je Janša opozoril, da je v zadnjih letih število otrok v slovenskem šolstvu upadalo, Slovenija pa je zniževala normative in zaposlovala dodatne učitelje. To bi bilo po njegovih besedah lahko v redu, saj bi bilo idealno, če bi imel vsak učenec svojega učitelja. Vendar “družba tega ni sposobna financirati”, opozarja.

Sam tudi ocenjuje, da bodo standardi v slovenskem šolstvu še vedno nadpovprečni glede na standarde v šolstvu v drugih državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), četudi se bodo normativi v šolstvu povišali.

Potrata ga je ob tem opozorila, da je Slovenija po študiji OECD po število učencev na profesorja nekje na sredini. Prav tako so učitelji po omenjeni študiji po njenih navedbah nadpovprečno obremenjeni, “če upoštevamo vse segmente”.

Janša pa ji je na to odgovoril, da glavna težava niso primerjave, ampak to, da lahko tudi za izobraževanje porabimo samo toliko denarja, kot ga imamo. “Vendar ga nimamo. In to, da boste v enem razredu otrok ali dva več kot do zdaj ali da bo učitelj učil eno uro na teden več, to niso drastični ukrepi. Drastični ukrepi bi bili, če bi morali ukinjati šole,” je dodal.

STA

---