Janša: V času krize veljajo za vse enaki vatli

V času krize po besedah premiera Janeza Janše veljajo enaki vatli za vse. Če ni denarja, financiranje javnega sektorja v enakem obsegu ni mogoče. Toda nihče zaradi tega ne bo propadel, je zatrdil na Akademiji aktivnega državljanstva in podjetništva v Piranu.

PIRAN>Janez Janša se je vprašal, kje so bili sindikati, ko je gospodarstvo izgubljalo delovna mesta.

Je gospodarski sektor manj vreden od javnega?

V gospodarstvu smo od začetka krize izgubili 60.000 delovnih mest, je dodal Janša in se vprašal tudi, ali je gospodarski sektor manj vreden od javnega sektorja. V gospodarstvu so morali odpuščati in zmanjšati plače, zato predsednik vlade ne razume stališč, da “se ne da” oziroma da so predlagani ukrepi krivični.

Premier je zavrnil izjave, da bi si bilo treba za sprejemanje nujnih reformnih ukrepov vzeti najmanj pol leta časa. Spomnil je, da je Demosova vlada pred dvema desetletjema zakone, ki so bili ključni za osamosvojitev, sprejemala z enim ali dvema glasovoma večine.

Kritičen je bil tudi do miselnosti, ki je po njegovem ostanek preteklosti; namreč, da denar mora biti, ne glede na to, od kod ga dobiti.

Čim prej sprejeti reforme

Predsednik vlade je ponovno poudaril potrebo po čim prejšnjem sprejetju ključnih strukturnih reform. Pri tem bomo morali v prvi vrsti nadoknaditi zamudo iz zadnjih treh let in urediti javne finance, je poudaril. Če ključnih ukrepov ne bomo pravočasno sprejeli, tako Janša, bo treba v prihodnjih letih sprejemati proračune, ki bodo predvidevali takšne reze, kakršni so že bili v Latviji in na Portugalskem.

V trenutni situaciji tuji investitorji ne bodo drli v Slovenijo. Razloge za takšno stanje pa je Janša med drugim pripisal temu, da je Pahorjeva vlada tri leta pošiljala navzven reformne signale, vendar v tem času pravzaprav ni sprejela nobenega od ključnih ukrepov za to.

Zakon o uravnoteženju javnih financ je bil v primerjavi s tem, kar so druge evropske države naredile v zadnjih treh letih in v primerjavi s tem, kar moramo sami še storiti, sicer majhen, korak, “ampak je bil korak naprej”.

Slovenija v slabšem stanju kot pred krizo

V tem trenutku so stroški države za odplačevanje obresti višji od stroškov za investicije. Slovenija je v bistveno slabšem stanju kot pred krizo, saj po Janševih besedah zamujamo z reformami, obenem pa imamo manjši manevrski prostor in moramo tako “z manj narediti več” v zelo kratkem obdobju.

Glede dviga DDV za nekatero blago in storitve je Janša opozoril, da se je vlada odločila za selektivni dvig davkov, ki ne bo bistveno prizadel gospodarske rasti. Kot je spomnil, so pred tem sprejeli določene davčne olajšave, na primer za investicije v raziskave in razvoj, kar se po njegovih besedah že pozna v večjih vlaganjih s strani določenih podjetij.

Nihče si sicer ne dela iluzij, da dvig DDV ne bo pomenil povečanja stroškov, vendar so vse alternative, kar se tiče vpliva na gospodarstvo in na prebivalstvo, še hujše, je pojasnil predsednik vlade. Vlada namreč ne more povečati proračunskega primanjkljaja, hkrati pa ne more rezati na investicijah, pri katerih gre zlasti za prispevanje deleža za projekte, ki so financirani iz evropskih sredstev. Slovenija ima veliko neizkoriščenih evropskih sredstev, zato bilo bi nespametno ne investirati.

Nujna reforma trga dela

Janša je opozoril, da je v javnem sektorju danes trikrat več zaposlenih kot leta 1994, veliko nalog pa se podvaja. Ob tem je napovedal, da se opravlja revizija in da se v prihodnjem letu utegne zgoditi, da marsikaterega sklada in agencije ne bo več.

Ponovno je opozoril na potrebo po reformi trga dela, saj na tem področju vlada “neustavno stanje”. Kot je ocenil Janša, imamo po eni strani pretirano varnost, po drugi pa “divjo prožnost”. Prav tako bo potrebna reforma pokojninskega sistema, čigar osrednji problem po njegovem predstavlja prenizek povprečni čas vplačevanja prispevkov.

Južni tok: zatika se v drugih državah

Glede nadaljevanja projekta Južni tok je Janša pojasnil, da je Slovenija pripravljena in je s svoje strani naredila vse, kar je mogla. Žal se zatika pri nekaterih drugih državah, preko ozemlja katerih naj bi plinovod tekel. Tako mora, na primer, Italija še podpisati meddržavni sporazum glede projekta. “Ta projekt bo v Sloveniji realen, ko bo cela trasa realna,” je napovedal premier.

Nedelovanje pravne države po njegovih besedah vpliva tudi na gospodarstvo in ta negotovost je med razlogi, da tuji investitorji ne pridejo v našo državo. Za nekatere posege bo sicer potrebna sprememba ustave, vendar vlada pripravlja paket zakonodaje, ki bo na sodno vejo oblasti prenesel večjo stopnjo odgovornosti, je še povedal Janša.

Tretja Akademija aktivnega državljanstva in podjetništva poteka v Piranu v organizaciji mladinske pobude Mreža idej in se bo sklenila v nedeljo.

STA

---