Izteka se EU program pomoči v hrani, a potrebovali bi je vse več

V slovenska skladišča prihaja zadnja tretjina letošnje pomoči v obliki hrane iz intervencijskih zalog EU, ki jo najbolj ogroženim v Sloveniji razdeljujeta Karitas in Rdeči križ. Z novim letom se obetajo spremembe na ravni EU. Podrobnosti še niso znane, humanitarne organizacije pa opozarjajo na veliko potrebo po pomoči.

LJUBLJANA > Ukrep pomoči v hrani je bil vzpostavljen leta 1987 v okviru skupne kmetijske politike EU, in sicer z namenom uporabe kmetijskih presežkov, ki bi jih drugače morali skladiščiti ali uničiti. Ukrep je predvidel pomoč v hrani za najbolj ranljive osebe v EU, v Sloveniji pa se izvaja od leta 2006.

Prihaja sklad za evropsko pomoč, vendar uredba še ni sprejeta

Postopno izčrpanje intervencijskih zalog zaradi zaporednih reform skupne kmetijske politike je odpravilo prvotni namen tega ukrepa, to je, da se s tem stabilizirajo kmetijski trgi. Zato se ukrep letos zadnjič izvaja kot del skupne kmetijske politike. Namesto tega je Evropska komisija za naslednje finančno obdobje 2014-2020 v okviru socialne kohezije predlagala vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, za katerega naj bi zagotovila 2,5 milijarde evrov.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da uredba o skladu za EU pomoč še ni sprejeta, pričakujejo pa, da bo kmalu. Finančni okvir še ni znan, Slovenija bo predvidoma svoje aktivnosti v okviru dosedanjega programa pomoči v hrani izvajala nemoteno naprej, zagotavljajo na ministrstvu.

1800 ton sladkorja, testenin, moke in brušenega riža, več kot dva milijona litrov sončničnega olja in mleka

Po podatkih kmetijskega ministrstva, ki pri tem sodeluje z ministrstvom za delo, je bilo lani v okviru programa intervencijskih zalog EU v Sloveniji razdeljenih za 2,5 milijona evrov hrane, prav toliko je ocenjena vrednost razdeljene hrane letos.

V količinah to letos predstavlja 1800 ton sladkorja, testenin, moke in brušenega riža ter dobra dva milijona litrov sončničnega olja in mleka. Živila po Sloveniji razdelita humanitarni organizaciji Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije (RKS), ki vsaka k temu doda še hrano, higienske pripomočke ter oblačila in obutev, ki jih zbere sama.

Pomagata tudi Rdeči križ in Karitas

RKS je letos razdelil okoli 350 ton hrane in 105 ton pralnega praška. Poleg tega je razdelil 1200 ton hrane iz naslova ukrepa EU, v teh dneh pa v logistične centre prejema dodatnih 918 ton hrane iz omenjenega ukrepa, ki jo bo v prihodnjih mesecih razdeljeval socialno ogroženim posameznikom in družinam, so nanizali v RKS. Lani so iz naslova ukrepa razdelili 2200 ton hrane, poleg tega pa še 242 ton prehrambenih izdelkov, ki so jih zbrali sami.

Zadnja letošnja pošiljka hrane iz intervencijskih zalog EU v teh dneh prihaja tudi v skladišča Slovenske karitas. Slednja je lani razdelila skupno 3317 ton hrane, podobna bo skupna količina tudi letos, je dejala Jožica Ličen, ki je koordinatorka za program razdeljevanja hrane iz intervencijskih zalog EU pri Slovenski karitas. Kot je povedala, dve tretjini razdeljene hrane predstavljajo intervencijske zaloge EU, približno tretjino zberejo sami.

Izpad hrane bodo težko nadomestili

V RKS poudarjajo velik pomen hrane, ki jo dobijo prek omenjenega ukrepa in jo razdelijo socialno ogroženi posameznikom in družinam. “To seveda pomeni, da če bo prišlo do ukinitve ali bistvene spremembe programa, bo RKS lahko namenjal bistveno manj pomoči vse večjemu številu socialno ogroženih posameznikov in družin. Vsekakor to RKS postavlja pred nove izzive, dejstvo pa je, da bomo kot humanitarna organizacija težko nadomestili morebitni letni izpad 2300 ton hrane,” so glede teme, o kateri je poročal tudi časnik Delo, navedli v RKS. Odločitve na evropski ravni bodo verjetno znane v drugi polovici oktobra, napovedujejo.

O pomenu razdeljene hrane govori tudi podatek o številu prejemnikov prehranskih izdelkov s strani RKS. V letu 2008 jih je bilo 105.431, do lani pa se je število povečalo za več kot 44.000 oseb. Lani je RKS tako s hrano pomagal 150.186 socialno ogroženim posameznikom.

Tudi v Slovenski karitas so v pričakovanju odločitve na evropski ravni in posledično na državni ravni. “Morebitna ukinitev te subvencije bo seveda huda preizkušnja za naše prejemnike pomoči kot tudi za Karitas, saj bomo morali najti druge načine za zbiranje hrane, zagotovo pa niti približno ne bomo mogli pomagati v enakem obsegu kot do sedaj. Kljub vsemu upamo na najboljše,” je sporočil Peter Tomažič iz Slovenske karitas. Ta trenutno na različne načine pomaga več kot 120.000 družinskim članom in posameznikom po Sloveniji.

STA

---