Izpodbijali bodo razpust DZ in datum volitev

Skupina državljanov, med njimi tudi predstavniki nekaterih zunajparlamentarnih strank ter odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, napoveduje, da bodo do konca tedna vložili zahtevo po ustavni presoji odloka o razpustu DZ in razpisu predčasnih državnozborskih volitev.

LJUBLJANA Grega Repovž je dejal, da bodo izpodbijali celotni odlok.

Odlok, ki ga je predsednik republike Borut Pahor podpisal v nedeljo, vsebuje tako določbe o razpustu DZ kot tudi o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki so določene za 13. julij.

Vendar če bi ustavno sodišče razveljavilo datum volitev, bi pomenilo, da predčasne volitve ne bi mogle biti izvedene v roku, ki ga določa ustava, torej od 40 do 60 dni po razpustu parlamenta. Torej bi bilo takšno stanje neustavno. Po opozorilih nekaterih pravnih strokovnjakov pa so tudi odločitve ustavnega sodišča vezane na ustavo.

Drugače bi bilo, če bi ustavno sodišče razveljavilo del odloka, ki govori o razpustu DZ. S tem delom odloka namreč začnejo teči volilni roki, torej tudi ta časovna omejitev, da se volitve izvedejo najpozneje v dveh mesecih po razpustu parlamenta.

Lahko se torej izpodbija, da predsednik republike DZ ne bi smel razpustiti na današnji dan. Dejstvo pa je, da niti poslovnik DZ, niti zakonodaja, niti ustava ne določajo, kdaj mora biti DZ razpuščen potem, ko v roku ni bil podan predlog za izvedbo tretjega kroga imenovanja novega mandatarja.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da bo presoja odloka o razpisu volitev potekala enako kot presoja drugih predpisov, tek volilnih rokov pa na samo presojo ne vpliva. Tako tudi navajajo, da je razveljavitev vsakega predpisa, ki ga presoja ustavno sodišče, načeloma možna, tudi odloka o razpisu volitev.

Repovž je dejal, da bodo izpodbijali celoten odlok, torej tako razpust DZ kot tudi razpis volitev za 13. julij. Argumentov, s katerimi bodo izpodbijali odlok, še ne želi razkriti, saj da je zahteva po ustavni presoji odloka še v pripravi.

“Izhajamo iz stališča, da določitev datuma sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice. Torej govorimo o temeljni človekovi pravici,” je pojasnil Repovž, ki verjame, da bodo z zahtevo uspeli.

Za vložitev ustavne presoje so se odločili, ker se je na Mladino obrnilo več državljanov, ki so dvomili v ustavnost takšnega odloka. “Če obstaja kakršen koli dvom o ustavnosti odloka, potem je naša dolžnost, da se to odpravi,” je še dejal. Prav tako še ne želi razkriti vseh posameznikov, ki bodo sodelovali pri zahtevi, med njimi naj bi namreč bili nekateri znani obrazi.

STA

---