Izhodišča socialnega sporazuma je podpisala le peščica sindikatov

“Ko še poteka bombardiranje, se ne more podpisati mirovnega sporazuma.” Tako je Peter Majcen utemeljil, zakaj v imenu svojega sindikata KS 90 včeraj ni podpisal izhodišč za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016.

LJUBLJANA> Minister za delo Andrej Vizjak sindikatom, ki tako kot Majcnov trdijo, da se je treba najprej dogovoriti o takojšnjih varčevalnih ukrepih, odgovarja s prispodobo: “Zaradi dreves ne vidite gozda.”

Podpisa izhodišč za pripravo socialnega sporazuma, torej širšega načelnega dokumenta o usodi socialne države v prihodnjih štirih letih, so se na strani delojemalcev udeležili predstavniki le treh sindikalnih central: Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost in Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije.

Najprej dogovor o nujnih ukrepih

V sindikalnih centralah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov 90 (KS 90), Konfederacije neodvisnih sindikatov Neodvisnost in Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki niso podpisale izhodišč za socialni sporazum, pa menijo, da so izhodišča sicer dobra podlaga za dialog, vendar bi se bilo treba pred tem uskladiti o napovedanih varčevalnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ.

Nekateri ukrepi so nesprejemljivi

Večina ukrepov, ki jih je za pripravo rebalansa proračuna predlagala vlada, je sprejemljivih. Nekaj je takšnih, da bi se bilo o njih treba pogajati, manjši del predlaganih ukrepov pa je za naštete sindikalne centrale popolnoma nesprejemljivih.

Mednje sodijo posegi v pravice, ki so urejene s kolektivnimi pogodbami, kot so plače, regres, delovni čas, dopusti. Nasprotujejo tudi prenosu nekaterih zdravstvenih storitev iz obveznega v dodatno zavarovanje, ukinitvi subvencij za mlade družine, ukinitvi dodatka za upokojence in pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka ter nižanju nadomestil za brezposelne, nadomestil za čas porodniškega dopusta in otroškega dodatka.

30. junij pod vprašajem

Poleg naštetih central izhodišč včeraj še niso podpisali v Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije in Neodvisnih sindikatih Slovenije. Izostanek četverice sindikalnih central od včerajšnjega podpisa izhodišč je na vladni in delodajalski strani okrepil bojazni, da socialni sporazum ne bo podpisan do konca junija. Ta rok je pomemben, ker takrat preneha veljati interventni zakon o zamrznitvi plač v javnem sektorju.

“Upam, da del sindikatov, ki danes ne prisostvuje, ne bo zaradi tega raztegoval rokov in postavljal pod vprašaj 30. junija kot roka za podpis socialnega sporazuma,” je zato poudarjal minister Andrej Vizjak.

V prihodnjih štirih letih nas čaka precej korenitih posegov na področju delovnih razmerij, pokojninske in zdravstvene zakonodaje ter trga dela. Na vladi si rešitev za vse našteto ne znajo predstavljati brez tvornega dialoga in dogovora s socialnimi partnerji, je poudaril minister.

Potrebo po čim prejšnjem podpisu izhodišč socialnega sporazuma poudarjajo tudi na delodajalski strani. Razmere v Sloveniji so resne, saj ni gospodarske rasti, število brezposelnih je ogromno, mnoga podjetja pa so pred bankrotom. Za izhod iz nezavidljivega položaja je potreben tvoren dialog, je dejal prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Podpisniki dokumenta naj bi v roku 14 dni prispevali svoje predloge za oblikovanje osnutka socialnega sporazuma.

Danes novi predlogi za javni sektor

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so se včeraj dogovorili, da bo vladna stran do danes pripravila še tretjo različico predloga varčevalnih ukrepov. Tudi v tej naj bi se po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Draga Ščernjaviča spreminjal zlasti del, povezan s plačami.

Sindikati so na včerajšnja pogajanja prišli s predlogom, po katerem bi se zmanjšala razlika med plačnimi razredi, na drugi strani pa naj bi vlada sindikate seznanila z nekoliko spremenjenim predlogom, v katerem naj bi bilo še vedno znižanje plač javnih uslužbencev za 15 odstotkov od 1. junija naprej. Z istim dnem bi vlada izplačala tretjo četrtino, s 1. januarjem 2013 pa zadnjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. V izhodiščih naj bi vladna stran predlagala tudi povrnitev kilometrine za prevoz na delo v višini petih odstotkov cene bencina in ne več štirih odstotkov. Za regres za letos bi namenili 50 odstotkov obsega sredstev glede na 2011, izplačan pa bi bil glede na višino dohodka.

Vladni in sindikalni predstavniki se včeraj še niso poenotili o predlaganih rešitvah, zato bodo danes na mizi dopolnjeni vladni predlogi.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po pogajanjih znova izpostavil vprašanje odpuščanja učiteljev in vzgojiteljev. Če so pravilno razumeli državno sekretarko Mojco Škrinjar, naj bi delo izgubilo 1470 učiteljev in vzgojiteljev, kar pa je po Štrukljevi oceni še vedno “grozljiva številka”.

JANA KREBELJ

---