Izbrisani zapustili sejo

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava zakon o odškodninski shemi za izbrisane. Na sejo so prišli tudi predstavniki izbrisanih, znova izrazili nestrinjanje z zakonskim predlogom in nato sejo protestno zapustili.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava zakon o odškodninski shemi za izbrisane. Na sejo so prišli tudi predstavniki izbrisanih, znova izrazili nestrinjanje z zakonskim predlogom in nato sejo protestno zapustili. Foto: STA
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnava zakon o odškodninski shemi za izbrisane. Na sejo so prišli tudi predstavniki izbrisanih, znova izrazili nestrinjanje z zakonskim predlogom in nato sejo protestno zapustili. Foto: STA

LJUBLJANA > Notranji minister Gregor Virant obžaluje, da problematike ne morejo reševati v dialogu.

Kot je uvodoma poudaril Virant, bodo poslanci z odločanjem o tem zakonu tako domači kot tuji javnosti sporočili, kakšna država je Slovenija. Spomnil je, da zakon uresničuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejal, da gre za zgodbo, ki jo je treba rešiti in zapreti. Tudi danes je izrazil željo, da bi se v razpravi izognili prekomernemu politiziranju teme.

50 evrov za mesec izbrisa

Poslanci v drugi obravnavi razpravljajo o vrsti dopolnil tako koalicije kot opozicije. Koalicijska dopolnila med drugim določajo, da se izbrisanemu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 izplača 50 evrov. Predlagajo tudi, da bi lahko najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku pred sodiščem dosegel izbrisani, znašala največ trikratni (do zdaj 2,5-kratni) znesek odškodnine iz upravnega postopka.

Prav tako bi bili lahko do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, pozneje pa zanj po prenovljeni zakonodaji niso zaprosili. Pri tem naj bi šlo za približno 1000 ljudi, torej bi krog upravičencev po novem obsegal približno 11.000 ljudi od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih.

Opozicijska SDS pa denimo predlaga, da izbrisani ne bi imeli avtomatične pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, državne štipendije in pravice do prednostne obravnave pri reševanju socialnega varstva ter stanovanjskega vprašanja, kot to predvideva zdajšnji predlog zakona.

Dopolnilo SLS govori o tem, da bi upravičenci morali dokazovati dejstvo, da v času osamosvojitvene vojne niso delovali na strani agresorja. Kot je dejal Virant, po mnenju vlade takšno dopolnilo ni potrebno, ker so se razlogi javnega reda, varnosti, obrambe, mednarodnih odnosov in podobno že upoštevali pri odločanju o dodeljevanju državljanstva ali dodeljevanja pravice do dovoljenja za stalno prebivanje.

Tragedije, ki se še vedno dogajajo

Eno od opozicijskih dopolnil je sprejemljivo tudi za vlado. Gre za predlog pri reševanju stanovanjske problematike, pri čemer bi izbrisanim omogočili enako obravnavo s slovenskimi državljani, a jim ne bi dali dodatne prednosti.

Seje so se udeležili tudi predstavniki izbrisanih. Mirjana Učakar iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov je izpostavila, da težava ni v odškodninah oz. njihovi višini, temveč v tem, da se izbrisanim ne vračajo pravice, ki so jim bile odvzete.

Z njo se je strinjal tudi Aleksandar Todorović in med drugim dejal, da zakon “niti malo ne razmišlja o tragedijah, ki še vedno trajajo”.

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta Slovenije pa je povedala, da je razloge za neusklajenost zakona s civilno družbo nedopustno valiti na nesodelovanje žrtev. Tudi predstavnik Amnesty International Blaž Kovač je menil, da poslanci ukrepe sprejemajo mimo potreb in volje izbrisanih.

Vsi štirje omenjeni so po predstavitvi stališč zapustili sejo, na kateri tako zdaj ni več prisoten nihče od predstavnikov izbrisanih.

Komisar SF: Država naj vprašanje izbrisanih rešuje velikodušno

Minister je ob tem pojasnil, da se je na tak način zelo težko pogovarjati. “Takole je to videti vsakič. Pridejo, povejo svoje in gredo. Meni je žal, da tega ne moremo reševati z dialogom,” je dodal.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks pa je v pogovoru za Radio Slovenija našo državo znova pozval, naj vprašanje izbrisanih rešuje velikodušno, torej naj ne izbere pristopa, čigar cilj je zgolj uresničenje sodbe evropskega sodišča. Kot pravi, je treba popraviti to dolgotrajno vprašanje človekovih pravic tako, da tisti, ki jih to zadeva, dobijo odškodnino. Ne bi smeli pozabiti, da gre tukaj za zelo ranljive skupine ljudi, je dejal komisar in izpostavil, da ima Slovenija priložnost, da pokaže dobro voljo in uvede velikodušen pristop do ljudi, ki so jim bile več let kršene človekove pravice.

STA


Najbolj brano