Iz treh bank na slabo banko za 3,3 milijarde slabih posojil

Iz treh največjih slovenskih bank se bo na tako imenovano slabo banko po ocenah Banke Slovenije preneslo za 3,33 milijarde evrov slabih posojil. Delež slabih posojil v treh bankah naj bi s 24,61 odstotka upadel na 8,78 odstotka, je razvidno iz nacionalnega reformnega programa.

Iz treh največjih slovenskih bank se bo na takoi imenovano slabo banko po ocenah Banke Slovenije preneslo za 3,33 milijarde evrov slabih posojil Foto: STA
Iz treh največjih slovenskih bank se bo na takoi imenovano slabo banko po ocenah Banke Slovenije preneslo za 3,33 milijarde evrov slabih posojil Foto: STA

LJUBLJANA> Za prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma tako imenovano slabo banko so predvidene tri največje slovenske banke, torej Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka. Za odkup slabih terjatev je predvidena izdaja obveznic s poroštvom države, za ta namen pa je predvidenih za štiri milijarde evrov poroštev.

Na podlagi pregleda aktive bank in izpeljanih obremenitvenih testov Banka Slovenije ocenjuje, da bo obseg prenesenih slabih terjatev na slabo banko znašal 3,337 milijarde evrov, po prenosni vrednosti 1,147 milijarde evrov.

Banke imajo na terjatve, ki bodo prenesene na slabo banko, oblikovanih za 1,5 milijarde evrov oslabitev in rezervacij, kar pomeni pokritost v višini 30,7 odstotka.

Skupni primanjkljaj v treh največjih bankah 716 milijonov evrov

Banka Slovenije, izhajajoč iz prenosa slabih terjatev, izgube ocenjuje na 358 milijonov evrov, primanjkljaj kapitala pa na 188 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj kapitala v treh največjih bankah pa Banka Slovenije ocenjuje na 716 milijonov evrov.

Bruto obseg slabih posojil treh največjih bank se bo po ocenah Banke Slovenije zmanjšal s 4,89 milijarde evrov na 1,552 milijarde evrov. Delež slabih posojil naj bi s tem zdrsnil s 24,61 na 8,78 odstotka.

V celotnem bančnem sistemu naj bi se bruto obseg slabih posojil zmanjšal z 8,06 na 4,73 milijarde evrov, delež slabih posojil pa znižal s 16,92 na 10,40 odstotka.

Vlada na podlagi ocene Banke Slovenije napoveduje, da bo treba banke do konca julija dokapitalizirati v višini do 900 milijonov evrov. Če se ne bo našlo zasebnega investitorja, bo to storila država. Dodatni kapital glede na ocene primanjkljaja kapitala naj bi zagotovil pokritje vseh tveganj, ki jih banke navajajo za naslednje leto.

Cilj: prvi prenosi že pred koncem junija

Cilj vlade je, da se prvi prenosi terjatev na slabo banko zaključijo že pred koncem junija in da se glavnina prenosov sklene pred koncem tretjega četrtletja letos.

Prenos slabih bančnih terjatev se načrtuje v več paketih. V prvem bodo po napovedih vlade terjatve do komitentov v stečaju, ki predstavljajo največji delež neplačnikov.

Prenos na slabo banko je za te terjatve po navedbah vlade smiseln predvsem zaradi dejstva, da je reševanje teh terjatev in vloga banke oziroma po prenosu slabe banke kot upnika omejena na pravne aktivnosti v stečajnem postopku, kar zahteva specifična znanja. Razreševanje teh terjatev je za banke tudi iz časovnega vidika najbolj neugodna.

V drugem paketu za prenos bodo terjatve do neplačnikov, zavarovane z nepremičninami. Te se po vladnih pojasnilih ločeno obravnavajo zato, ker obstaja možnost reševanja tega dela aktive na način, da ga slaba banka prenese v upravljanje stanovanjskemu skladu ali kaki drugi specializirani družbi.

V tretjem paketu pa bodo ostale terjatve. To so tiste do podjetij, v katerih bodo vzporedno izvedeni tudi ukrepi za prestrukturiranje, in tiste do finančnih holdingov.

Pripravlja se prva banka

Po oblikovanju zakonskega in institucionalnega okvira se trenutno po pojasnilih vlade pripravlja prva banka za vstop v mehanizem prenosa. Pripravljajo se pogodbene podlage ter podrobna lista terjatev za prenos.

Vlada bo formalno odločitev glede vključitve banke v ukrepe slabe banke sprejela do konca maja. Izbran bo tudi neodvisni revizor za namene prenosa posameznih kategorij premoženja na slabo banko na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti.

Ob tem bo država Evropski komisiji poslala formalno pobudo, za ugotovitev skladnosti ukrepov s pravili o državnih pomočeh. Po prejemu pozitivnega mnenja Bruslja bo slaba banka z banko sklenila pogodbo in izpeljala prvi prenos terjatev.

STA


Najbolj brano