Invalidi morajo imeti pravico glasovati na svojem volišču

Invalidom nedostopna volišča predstavljajo diskriminacijo invalidov, je nedavno odločilo ustavno sodišče, ki meni, da je zato prvi del 79. člena zakona o volitvah v državni zbor v nasprotju z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov ima namreč vsak volivec, tudi invalid, pravico glasovati na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik.

LJUBLJANA > Ustavno sodišče je v odločbi poudarilo, da je ratificirana Mednarodna konvencija o pravicah invalidov veljavno pravo v Sloveniji in da po ustavi ter konvenciji morajo biti invalidom brez ovir dostopna vsa volišča. Državni zbor bo zato po odločitvi sodišča moral v dveh letih sprejeti ustrezno zakonodajo.

Ustavna sodnica Marta Klampfer je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da je že doslej veljalo in bilo jasno, da morajo volišča biti dostopna, a da volilni organi tega niso spoštovali. Zato gre pri odločbi po njenem za “stopnjevanje sankcij zoper tiste, ki niso poskrbeli za ustrezno prilagoditev volišč”.

Sporni del 79. člena zakona določa, da mora okrajna volilna komisija za območje okraja določiti najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom. Volivci, ki želijo glasovati na tem volišču, morajo to svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnem glasovanja, na tem volišču pa lahko volilna komisija omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji.

Invalidi želijo to, kar dobijo tudi drugi

“Invalidi ne želijo nič več, kot dobijo drugi - možnost priti na volišče in izpolniti listek. Kako težko je to razumeti,” se je po razsodbi ustavnega sodišča vprašal profesor ustavnega prava Jurij Toplak, ki je bil med leti 2000 in 2012 tudi član Državne volilne komisije (DVK), sicer pa je ves čas sodeloval pri ustavni pritožbi zoper ravnanje mariborske volilne komisije.

Zgodba se je začela že pred lokalnimi volitvami leta 2010, ko je mariborski invalid Herman Hari mestno volilno komisijo zaprosil, da mu omogoči glasovanje na volišču, ki mu bo dostopno. A v Mariboru je bilo od 113 volišč le eno posebej prirejeno za invalide, in sicer na Grajskem trgu, čeprav so nekatere invalidske organizacije že takrat opozarjale, da gre pri ločenih voliščih za ponižujočo segregacijo. S podobno zgodbo se je leto pozneje na parlamentarnih volitvah soočil tudi Franc Toplak.

Mestna volilna komisija, ki jo je vodil in jo še vodi Branko Reisman, je vse Harijeve prošnje zavrnila, zato se je še pred volitvami obrnil na pomoč na upravno sodišče in prosil, naj njemu in drugim invalidom omogoči glasovanje. Tudi to je njegove prošnje in tožbo zavrnilo.

Ustavno sodišče je odločalo tudi o pritožbi zoper omenjeno sodbo upravnega sodišča, a jo je zavrglo, saj da je postopek po mnenju pobudnikov spornih volitev že končan, zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi izboljšala njegovega položaja. Pritožnik je cilj dosegel že z ustavno pobudo in si s tem izboljšal položaj za naslednje volitve, je v odločbi še dodalo ustavno sodišče.

Ne le eno volišče za invalide

Prvi mož DVK Dušan Vučko je že oktobra lani pojasnil, da se zavedajo težav dostopnosti volišč in glasovanja oseb z invalidnostjo. Po predčasnih volitvah so se tako odločili, da morajo biti za invalidom dostopna volišča določena vsa tista, ki so dejansko dostopna in ne samo eno volišče, kot to zahteva zakon.

Na podlagi te usmeritve je bilo že pri referendumu o družinskem zakoniku 917 volišč, ki so dostopna invalidom, to pa je precej več kot pri izvedbi predčasnih volitev, ko je bilo invalidom dostopno le 101 volišče.

STA

---