Interventno so posegli (le) v žepe zavarovancev

Samostojni podjetniki bodo plačevali višje prispevke v zdravstveno blagajno. Svoj delež bodo morali po novem vanjo dati vsi, ki prejemajo kakršne koli prihodke iz dela. Konec je tudi časov, ko so bili svojci pokojnikov ne glede na prihodke upravičeni do pogrebnin in posmrtnin.

Državni zbor je včeraj reševal zdravstveno blagajno Foto: STA
Državni zbor je včeraj reševal zdravstveno blagajno Foto: STA

LJUBLJANA > Državni zbor je včeraj sprejel interventni zakon v zdravstvu. Ta bo zdravstveno blagajno stabiliziral z višjimi plačili, ki jih vanjo vplačujejo državljani.

Interventni zakon ureja tudi možnosti zdravljenja v tujini. Pacienti, ki se bodo za zdravljenje v tujini odločili na lastno željo, bodo upravičeni do poplačila stroškov samo za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, višina povračila pa se bo obračunala glede na primerljive storitve pri nas. Zakon uvaja tudi nacionalno kontaktno točko, kjer bodo pacientom na voljo vse informacije o zdravljenju v tujini. Slovenija je morala področje zdravljenja v tujini urediti, ker to od članic EU terja evropska zakonodaja.

Učinek le še 36 milijonov evrov

V koaliciji so že pred nekaj tedni, v fazi sprejemanja predloga zakona na vladi, našli soglasje o novih obremenitvah za samostojne podjetnike. Ti zdaj v zdravstveno blagajno vplačujejo minimalno 105 evrov na mesec, po novem pa bo njihov minimalni mesečni prispevek znašal 123 evrov. Povišala se bodo tudi vplačila za samozavarovane osebe, ki so doslej za zdravstvo plačevale po 14,17 evra na mesec.

Sprva je ministrstvo za zdravje predlagalo, da bi se prispevek samozavarovanih povišal na slabih 32 evrov mesečno, a je pred včerajšnjo sejo pristojni odbor DZ njihov prispevek znižal na nekaj manj kot 23 evrov mesečno.

Tistim, ki imajo popoldanski s. p., se bo mesečni izdatek za morebitne poškodbe pri delu povišal s 4,55 evra na osem evrov. Ker bo interventni zakon uveljavil načelo “vsak dohodek šteje”, bo treba po novem v zdravstveno blagajno plačevati od vsakega dohodka, ki sodi v dohodnino. Zdravstvu bo tako moralo iti po 6,36 odstotka od vsake avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, sejnine ...

Določbe o povišanju prispevkov v pokojninsko blagajno bodo začele veljati s 1. februarjem prihodnjega leta. Finančni učinki davka bodo torej vidni šele prihodnje leto, gotovo pa ti ne bodo tolikšni, kot so jih sprva načrtovali na ministrstvu za zdravje. Zaradi popuščanj zahtevam koalicijskih strank bodo spremembe namesto sto milijonov k stabilizaciji zdravstva prispevale okoli 36 milijonov evrov.

Zakon bo jemal le zavarovancem

V koaliciji dvigovanje prispevkov opisujejo kot rešitve ne le za stabilizacijo zdravstvene blagajne, pač pa tudi za večjo pravičnost. V skupino samozavarovanih, ki so do zdaj plačevali po manj kot 15 evrov na mesec, denimo, lahko sodijo tudi ljudje z visokimi prihodki iz dela prek avtorskih in podjemnih pogodb ter dividend. Medtem ko so ti za poln obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja doslej plačevali drobiž, zaposleni s povprečno plačo (1500 evrov bruto) za zdravstvo mesečno plačajo približno 200 evrov.

“Treba je poudariti, da imamo pri polnjenju te zdravstvene blagajne 25 različnih shem obračuna, pri praznjenju pa imamo vsi enake pravice iz zdravstva,” je naklonjenost povišanju vplačil za nekatere skupine v imenu PS predstavil Darko Jazbec.

Ivan Hršak iz Desus pa je samostojne podjetnike spomnil, da “še vedno največje breme pri plačevanju v zdravstveno blagajno nosijo redno zaposleni, ki ne morejo sami izbirati koliko bodo vplačevali.”

Za opozicijo pa interventni zakon vseeno ni sprejemljiv. Ministrstvo za zdravje bi moralo pripraviti bolj obširne rešitve, ne pa stabilizacije zdravstvene blagajne prevaliti le na pleča ljudi, med katerimi so tudi takšni, ki s svojo samostojno podjetniško potjo komaj shajajo ali pa dela sploh nimajo.

Prihranke bi bilo moč v zdravstvu najti tudi pri zdravilih, opozarjajo v opoziciji. Dokaz za to so primerjave nekaterih cen zdravil v Sloveniji in tujini. Zdravstveni zavarovalnici bi se splačalo tudi bolje nadzorovati porabo javnega denarja v zdravstvu, so prepričani o opoziciji.

Interventni zakon ukinja tudi pogrebnine in posmrtnine. Do teh bodo poslej upravičeni le še prejemniki varstvenega dodatka, je opozorila Ljudmila Novak iz NSi. “Kaj pa tista skupina upokojencev, ki se je varstvenemu dodatku odpovedala, pa ima zelo nizko pokojnino in bo zaradi te spremembe ostala še brez teh pravic?” je vprašala.

JANA KREBELJ


Najbolj brano