IMF podpira slabo banko in strukturne reforme

Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je poročilo sklada o Sloveniji pospremil z izjavo podpore prizadevanjem slovenske vlade za uravnoteženje javnih financ in izvedbo strukturnih reform. Osrednji operativni organ IMF je pozdravil tudi predvideno ustanovitev tako imenovane slabe banke in pozval k vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

WASHINGTON> Odbor izvršnih direktorjev IMF je ugotovil, da se slovensko gospodarstvo sooča s tako imenovanimi negativnimi recesijskimi povratnimi zankami, ko težave na določenih področjih poglabljajo probleme na drugih. Takšni negativni učinki delujejo med procesom razdolževanja bank in finančnimi težavami prezadolženih podjetij, dodatno pa jih spodbujajo strukturne pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva, krhkost slovenskega finančnega sistema, šibka domača poraba in upadlo izvozno povpraševanje.

Vse to po oceni IMF le še krepi potrebo po odločnem in takojšnjem ukrepanju za spopad s temi težavami. Odbor izvršnih direktorjev je kot ustrezno ocenil strategijo trenutne vladajoče koalicije, ki poudarek daje na ukrepih za uravnoteženje javnih financ, obenem pa pozdravlja načrte za “celovite in ambiciozne” strukturne reforme. V IMF si želijo hitro uveljavitev reformnega načrta.

Nad težave s strukturnimi reformami

Izvršni direktorji sklada so pozdravili napredek pri konsolidaciji javnih financ in izboljšanju upravljanja z javnimi financami. Podprli so dosedanje ukrepe za sanacijo javnih financ, ki so temeljili predvsem na znižanju javne porabe. Prepričani so, da je bilo to njuno za krepitev zaupanja finančnih trgov.

V IMF vlado pri konsolidaciji javnih financ spodbujajo k osredotočanju na strukturne ukrepe in ne zgolj nominalne cilje ter podpirajo namero po doseganju uravnoteženega proračuna v letu 2015. V skladu v okviru ukrepov za izboljšanje upravljanja javnih financ pozivajo tudi k vnosu fiskalnega pravila v ustavo in k boljšemu srednjeročnemu javnofinančnemu načrtovanju.

Odbor izvršnih direktorjev je ob tem izpostavil pomen strukturnih reform za zagotovitev vzdržnosti javnih financ, dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in zagon gospodarske rasti.

V tej luči v IMF vidijo pokojninsko reformo, ki je tik pred sprejemom v DZ, kot korak v pravo smer, čeprav ob tem opozarjajo, da bodo za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti javnih financ potrebni še bolj odločni ukrepi. Pozdravljajo tudi usklajevanje reforme trga dela s socialnimi partnerji, saj spremembe v delovnopravni zakonodaji vidijo kot bistvene za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti. Povrh vsega pa pozivajo k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja z namenom privabitve tujih neposrednih naložb.

Za več nadzora in regulacije

Odbor izvršnih direktorjev sklada je pozdravil tudi predvideno ustanovitev slabe banke kot odgovor na stalno rast deleža slabih posojil v bančnem sistemu in pri tem opozoril, da je ključna pravočasna operativna izvedba načrtovanega prenosa slabih terjatev na slabo banko, ki jo predvideva sprejeti, a zaradi referendumske grožnje še neuveljavljeni zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

V IMF ocenjujejo, da bodo tri največje banke v pretežno državni lasti verjetno potrebovale več kapitala, kot težavo pa izpostavljajo tudi visoko zadolženost velikega dela podjetij. Slovenske oblasti spodbujajo k odločnemu ukrepanju za prestrukturiranje, dokapitalizacijo in na koncu tudi privatizacijo bank in podjetij v državni lasti, kar naj bi izboljšalo korporativno upravljanje teh gospodarskih subjektov.

Kot posebej pomembno v IMF podčrtujejo tudi krepitev mehanizmov nadzora in regulacije v Sloveniji ter izboljšanje orodij za krizno upravljanje.

Izpostavili težave slovenskega bančnega sistema

V poročilu o Sloveniji, ki je nastalo na podlagi ugotovitev misije, ki se je v Sloveniji mudila septembra, IMF predstavlja gospodarsko sliko Slovenije v minulih letih in izpostavlja težave, na katere opozarjajo tudi druge mednarodne ustanove. Med temi imajo pomembno mesto težave slovenskega bančnega sistema.

IMF sicer Sloveniji za letos napoveduje 2,2-odstoten upad bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo skrčilo še za odstotek. Rast naj bi se vrnila v drugi polovici 2013, tako da naj bi se BDP v letu 2014 zvišal za 1,7 odstotka.

Zaradi pričakovanih javnofinančnih stroškov za sanacijo slabih bančnih terjatev v IMF po konservativni oceni pričakujejo, da se bo javni dolg z letošnjih 52,7 odstotka BDP do leta 2016 zvišal na 70 odstotkov BDP, nato pa naj bi se postopno zniževal. Zaradi stroškov reševanja bank naj bi bil prihodnje leto tudi nekoliko višji javnofinančni primanjkljaj in naj bi začasno presegel šest odstotkov BDP.

STA

---