Hrvaška: Zagreb izpolnjuje obveznosti iz memoranduma
Slovenija
05. 11. 2013, 13.11
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 01.17
Hrvaška izpolnjuje in bo izpolnjevala obveznosti iz memoranduma, ki sta ga 11. marca na Mokricah podpisala hrvaški premier Zoran Milanović in takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša, in pričakuje, da bo slovenska stran storila enako, so danes sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.
Na hrvaškem ministrstvu niti danes niso uradno potrdili srečanja zunanjih ministrov Vesne Pusić in Karla Erjavca 20. novembra Foto: STA
ZAGREB
>
“V memorandumu piše, da bo hrvaška vlada zagotovila mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na sodiščih sprožili dve hrvaški banki, medtem ko bo vlada Republike Slovenije zagotovila soglasje Ljubljanske banke kot tožene stranke v teh postopkih,” so ponovili.
Vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke se ne more reševati pred hrvaškimi sodišči, so danes sporočili s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu. Trdijo, da je Slovenija že izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz memoranduma z Mokric. Izpostavili so, da so postopki v 27 tožbah proti LB in NLB, ki neprekinjeno tečejo pred hrvaškimi sodišči od sklenitve memoranduma 11. marca letos, v nasprotju z vsebino memoranduma kot tudi z voljo pogodbenih strank. Poudarjajo še, da je memorandum o soglasju, ki sta ga podpisala hrvaški premier Zoran Milanović in njegov takratni slovenski kolega Janez Janša, za Slovenijo mednarodna pogodba. “Morebitnih končnih odločitev v omenjenih postopkih Slovenija zato ne bo priznala, saj bi bile v nasprotju s slovenskim pravnim redom in kot take brezpredmetne, “ so še sporočili.
Za mirovanje postopka potrebno soglasje vseh strani
Poudarjajo, da memorandum izvajajo v skladu s hrvaškimi zakoni, ki določajo, da je za mirovanje postopka potrebno soglasje vseh strani, se pravi tudi toženih, ki sta LB in Nova ljubljanska banka.
“Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako,” so sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Znova so dejali, da sta Ljubljana in Zagreb na podlagi memoranduma v skupnem pismu pozvali Banko za mednarodne poravnave (BIS) iz Basla, naj omogoči, da bi pod njenim okriljem organizirali pogajanja med vladama Slovenije in Hrvaške o prenesenih deviznih vlogah LB na Hrvaškem.
BIS je septembra sporočil, da je njegova vloga v pogajanjih o prevzemu jamstva SFRJ za stare devizne vloge med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije potekla ter da se glede tega njegovo stališče ni spremenilo. Zato lahko ponudi le “objekte za srečanje udeležencev v nadaljevanju njihovih neposrednih pogovorov”, so še zapisali.
Hrvaška meni, da se je BIS s tem razglasila za nepristojno v tem primeru, Slovenija pa vztraja, da tudi sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 v prilogi C predvideva, da BIS gosti pogajanja v svojih prostorih. Sporazum namreč ne določa mediacijske ali druge vloge BIS, pač pa nujnost pogajanj držav naslednic o tem vprašanju pod njenim okriljem.
Na hrvaškem ministrstvu niti danes niso uradno potrdili srečanja Med Pusićevo in Erjavcem 20. novembra
Na hrvaškem ministrstvu niti danes niso uradno potrdili srečanja zunanjih ministrov Vesne Pusić in Karla Erjavca, potem ko je šef slovenske diplomacije v ponedeljek napovedal, da se bosta s hrvaško kolegico srečala 20. novembra v Zagrebu in govorila o tem vprašanju.
Do novega zapleta pri reševanju spora o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB je prišlo, potem ko je zagrebško občinsko sodišče oktobra odločilo, da bo nadaljevalo postopek v eni izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB ne glede na določila memoranduma.
Sodnik je ocenil, da ni zakonskih možnosti za mirovanje postopka, kot je to predlagala hrvaška stran, niti za ustavitev postopka, kot vztrajata slovenski banki.
Sodišče je tudi odločilo, da memorandum z Mokric ni mednarodna pogodba, zato spor obravnava na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Ta omogoča, da lahko mirovanje postopka traja leto dni, ki se nato lahko podaljša še za eno leto.
Slovenska stran zahteva takojšnjo ustavitev vseh 27 postopkov proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih, ker je za Ljubljano nesprejemljivo, da bi spor urejali na sodiščih, če memorandum določa, da je problem treba reševati v okviru nasledstva.
STA