Hlapi vse bolj popularni

Slovenski dijaki na pragu srednje šole zlahka pridejo do cigaret in alkohola, laže od mnogih vrstnikov v Evropi. Kot kaže raziskava ESPD, se je tudi v slovenski Istri v zadnjih letih pomembno zmanjšal delež mladih abstinentov, pri čemer mnogi podcenjuje zdravstveno tveganje uživanja alkohola.

SLOVENIJA > Podatke razkriva pred dvema letoma opravljena anketa med tedaj šestnajstletniki v evropski raziskavi ESPAD, ki vsaka štiri leta zajame 36 držav, tudi Slovenijo. Izide iz leta 2011 so primerjali s tistimi iz leta 2007. Leta 2011 so anketirali dijake, rojene leta 1995, pri nas skupaj 3180.

“Žal v raziskavo niso zajete nove škodljive substance, ki so na voljo na črnem trgu in jih analiza ESPAD ne omenja,” pravi zdravnica Marina Sučić Vuković iz koprskega regijskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV), ki je pri nas raziskavo vodil na južnem Primorskem.

Pri kajenju tobaka je bilo pred dvema letoma med slovenskimi najstniki šest odstotkov manj abstinentov od evropskega povprečja (40 odstotkov). Da bi lahko brez težav prišli do cigaret, meni dobrih 70 odstotkov mladih, v Evropi v povprečju 65.

Alkohol je že poskusilo 79 odstotkov mladih Čehov, 76 odstotkov Dancev in 73 odstotkov Nemcev, bolj vzdržni pa so v Skandinaviji (Islandija 31 odstotkov, Norveška 35) in v Albaniji (35 odstotkov). Porast mladih pivcev beležijo Monako, Črna Gora, Ciper, Češka. Pri nas znaša ta delež 35 odstotkov (južna Primorska slabih 37). Še vedno 58 odstotkov slovenskih najstnikov navaja, da zlahka pridejo do alkohola. Kar 53 odstotkov je vsaj enkrat v mesecu pred anketo spilo pet in več alkoholnih pijač ob isti priložnosti. V Evropi je takšnih v povprečju 39 odstotkov.

Uporaba nedovoljenih drog je najbolj upadla v Ruski federaciji, poskočila pa v Monaku. Povprečno 18 odstotkov evropskih šestnajstletnikov jih je že poskusilo, a najmanj na Norveškem (pet odstotkov), največ na Češkem (43 odstotkov). V Sloveniji je bilo leta 2011 takšnih 25 odstotkov. Med nedovoljenimi drogami je bila povsod najbolj uporabljana marihuana ali hašiš. Po njiju najbolj posegajo v Franciji, Monaku in na Češkem, najmanj v Bosni in Hercegovini, na Ferskih otokih, v Moldaviji, Romuniji in Albaniji.

Delež dijakov, ki so že kdaj vdihovali hlape, je pri nas in še v petnajstih državah porasel. Pri nas znaša 20 odstotkov (povprečje je devet odstotkov). Najvišji delež imata Hrvaška in Latvija, najnižjega Moldavija, Albanija, Islandija in Italija.

Koprski ZZV je za južno Primorsko obdelal tudi odgovor o nudenju topline in skrbi staršev. Leta 2007 je dobrih 75 odstotkov fantov in 82 odstotkov deklet navedlo, da so ju deležni vselej oziroma pogosto, leta 2011 je pritrdilo dobrih 69 odstotkov fantov in 80,7 odstotka deklet. JA

---