Hladen začetek meteorološkega poletja

Junij, julij in avgust so trije najtoplejši meseci v letu, zato meteorologi 1. junij štejejo kot začetek meteorološkega poletja. Letošnji bo razmeroma hladen, a se že v sredini prihodnjega tedna obetajo višje temperature, do 24 stopinj Celzija, je povedal meteorolog Brane Gregorčič.

Letošnji začetek meteorološkega poletja bo razmeroma hladen, a se že v sredini prihodnjega tedna obetajo višje temperature Foto: Ilona Dolenc
Letošnji začetek meteorološkega poletja bo razmeroma hladen, a se že v sredini prihodnjega tedna obetajo višje temperature Foto: Ilona Dolenc

LJUBLJANA > Kakšnega pravega vročinskega pa vala zaenkrat še ni na vidiku.

Današnji začetek meteorološkega poletja temperature po Sloveniji ne bodo prav nič poletne, bodo pa višje kot v petek in bodo popoldne med 15 in 20 stopinjami Celzija. V prihodnjih dneh bodo temperature počasi naraščale in nekje v sredini prihodnjega tedna dosegle normalne vrednosti za začetek junija, to je čez dan od 22 do 24 stopinj, je napovedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.

Najtopleje je bilo 1. maja

Glede na trenutno širšo vremensko sliko na vidiku še ni kakšnega pravega vročinskega vala. V sredini junija bodo temperature predvidoma približno 25 stopinj, morda kakšno stopinjo več, da bi se ogrelo do 30 stopinj Celzija, pa vsaj zaenkrat v prihodnjih dveh tednih še ne kaže, je dejal meteorolog.

Sicer pa je druga polovica letošnjega maja prehladna za ta čas, je pa res, da je bilo v drugi polovici aprila in v začetku maja nadpovprečno toplo obdobje in se tako obdobna nihanja nekako izravnajo. Kot pravi Gregorčič, je letošnje celoletno temperaturno povprečje blizu dolgoletnim povprečjem.

Najhladnejši majski dan je bil 24. maj, ko je na Gorenjskem ponekod snežilo do dolin, najtoplejši dan v maju pa je bil 1. maj, ko je bilo v Beli Krajini 30 stopinj, v Ljubljani pa 29 stopinj Celzija.

Mokra pomlad

Je pa količina padavin letos povsod nadpovprečna. V Ljubljani denimo pomlad ni rekordno mokra, je pa med petimi najbolj mokrimi v zadnjih 50. letih.

Glede visokih temperatur, ki v teh dneh grejejo prebivalci severnega dela Evrope, pa je Gregorčič dejal, da je to posledica spuščanja hladnega zraka iznad severnega Atlantika proti zahodnemu delu Evrope in severnemu Sredozemlju, kar vpliva tudi na temperature in vreme pri nas.

Nekako “kompenzacijsko” pa se od juga, natančneje s severne Afrike prek vzhodnega dela Sredozemlja in potem prek vzhodne Evrope proti severu pomika toplejši zrak, ki je preplavil severni deli Skandinavije, kjer je letošnji maj zelo zelo topel in kjer so v tem tednu namerili do približno 29 stopinj Celzija.

STA


Najbolj brano