Hitreje do prisilne poravnave

Z današnjim dnem so se začela uporabljati določila novele insolvenčnega zakona, ki uvajajo poenostavljeno prisilno poravnavo. Poleg tega se za insolventne štejejo dolžniki, ki so imeli zadnjih 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami 60 v zadnjih 90 dneh blokirane račune zaradi izvršbe.

SLOVENIJA > Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je začela veljati 15. junija, določa, da se v dveh mesecih po uveljavitvi začnejo uporabljati določila členov, ki uvajajo postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Ta postopek je mogoč za mikro podjetja in za podjetnike, ki imajo do 10 zaposlenih in na leto ustvarijo do dva milijona čistih prihodkov od prodaje. Takšno podjetje oz. podjetnik mora z navadnimi upniki skleniti pogodbe o soglasju za prejetje poenostavljene prisilne poravnave.

Podpis takšne pogodbe se šteje kot glas za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - za sprejetje mora to pogodbo skleniti z vsaj polovico navadnih upnikov, poleg tega je pogoj, da njihove terjatve predstavljajo vsaj 60 odstotkov vseh navadnih terjatev.

Pogodbe, ki morajo biti sestavljene v obliki notarskega zapisa, morajo med drugim vsebovati izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oz. odloči njena dospelost v skladu z vsebino predlagane poenostavljene prisilne poravnave.

Novela tudi določa, da je s 15. junijem, če sredstva na dolžnikovem računu na ta dan niso zadoščala za izvršitev sklepa o izvršbi ali izplačilo izvršnice, začel teči rok iz člena, ki širi nabor pogojev, da je dolžnik insolventen.

Člen določa, da je dolžnik insolventen, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni. Takšno stanje mora trajati na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.

Dolžnik je po novem insolventen tudi, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti.

Ministrstvo za pravosodje po pisanju Dela zaradi novosti pričakuje več insolvenčnih postopkov, saj da zaostreni pogoji zavezujejo poslovodstva insolventnega podjetja k pravočasnemu ukrepanju. Hkrati pravijo, da sprožanje novega vala ni glavni namen. Nasprotno; če se bodo postopki lahko začeli dovolj zgodaj (ko poslovanje in premoženje še ni okrnjeno), bi lahko bilo po mnenju ministrstva poplačilo upnikov celovitejše, napovedi za finančno in poslovno prestrukturiranje pa boljše.

Uveljavitev zakona je sicer prinesla več možnosti za stečaj tudi z določilom, da delavcem, pri katerih podjetje za več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov k plačam, ni treba založiti predujma za začetek stečaja.

Poleg tega so predujma za začetek stečaja oproščena tudi podjetja, ki predlagajo (svoj) stečaj. Če na računu nimajo dovolj denarja za pokritje predujma in upravitelj oceni, da premoženje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečaja, lahko pozove upnike, da znesek predujma plačajo sami. Če tega nihče ne plača, sodišče izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra.

Zaradi tega določila so upravitelji po pisanju Dnevnika napovedali ustavno presojo, saj imajo pred predlogom za izbris stroške, med drugim s pregledom bilanc ter zbiranjem podatkov o zaposlenih in izročanjem odpovedi. Predujem morajo sicer še vedno plačati upniki, ki predlagajo stečaj.

STA

---