Grozi jima ali denarna kazen ali zapor do pol leta

Tožilstvo je zoper moralnega teologa Ivana Štuheca in vidnega člana SDS Franceta Cukjatija zaradi izjav, ki sta jih dajala o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vložilo zahtevo za preiskavo, poročata današnji izdaji časnikov Večer in Delo.

MARIBOR, LJUBLJANA > Vodja mariborskega državnega tožilstva Drago Šketa je za Večer potrdil, da je državni tožilec na preiskovalni oddelek mariborskega okrožnega sodišča vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma žaljive obdolžitve državnega organa zoper dve osebi. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah časnika bo preiskava stekla zoper Ivana Štuheca in Franceta Cukjatija.

Grozi jima bodisi denarna kazen bodisi zapor do pol leta

Štuhec in Cukjati sta na lanskih javnih tribunah Zbora za republiko, ki so potekale po objavi poročila KPK glede premoženjskega stanja takratnega predsednika PS Zorana Jankovića in predsednika SDS Janeza Janše, ostro kritizirala delo KPK. Ta je zato na tožilstvo podala več predlogov za pregon zaradi suma žaljive obdolžitve, storjenega proti državnemu organu. Grozi jima bodisi denarna kazen bodisi zapor do pol leta.

Štuhec in Cukjati se v odzivu na informacijo sprašujeta, “ali je to pravna država, da javnost prej izve za domnevno sprožene sodne postopke kot potencialno vpletene osebe”.

“Način sporočanja domnevno kaznivih dejanj v javnost sam po sebi veliko pove o pravni državi”

“Kot državljana te države, v kateri se rado sklicuje na pravno državo, tako smeva pričakovati od pristojnega ministra za pravosodje in od drugih pravosodnih organov, da bodo sprožili postopek ugotavljanja, kdo daje informacije nepooblaščenim in v sodni postopek nevpletenim osebam prej kot prizadetim,” sta navedla v odzivu, ki so ga sporočili iz SDS.

Dodajata, da “način sporočanja domnevno kaznivih dejanj v javnost sam po sebi veliko pove o pravni državi”.

Predloge za pregon zoper nekatere osebe, ki so po mnenju KPK storile kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, so v KPK utemeljili z besedami, da je to edini primeren, pravni in dostojen način, da se institucija odzove na izrekanje neresničnih in žaljivih obdolžitev na račun državnih organov.

Preden se preiskovalni sodnik odloči o zahtevi za preiskavo, mora zaslišati osumljenca. Če se bo strinjal s tožilsko zahtevo, bo izdal sklep o preiskavi, v nasprotnem primeru pa bo po pisanju Dela o uvedbi preiskave odločal zunajobravnavni senat.

Izjave o delu KPK, zaradi katerih ju je doletela ovadba, sta Štuhec in Cukjati izrekla na javni tribuni v Lenartu konec januarja lani.

STA

---