Gospodarstveniki za davčno razbremenitev, reforme in sanacijo bank
Predstavniki delodajalskih organizacij v zahtevah Kisik za gospodarstvo vladi predlagajo ukrepe za davčno razbremenitev ter za zagon razvoja in konkurenčnosti, pa tudi izvedbo strukturnih reform in sanacijo bančnega sistema.
LJUBLJANA
> Od vlade pričakujejo, da jih bo vključila v delovne skupine za pripravo konkretnih ukrepov, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager vladi sporočajo, da so kakršnakoli nova davčna bremena za njih nesprejemljiva. Po njihovem je treba začrtati pot zniževanja teh bremen.
Racionalnejše upravljati javni sektor
Na tem področju vladi predlagajo, da je treba namesto pridobivanja proračunskih sredstev z dvigovanjem davkov učinkovitejše in racionalnejše upravljati javni sektor s ciljem znižanja javnofinančnih odhodkov.
Predlagajo, naj se določi zdajšnjo raven obdavčenja podjetij kot najvišjo možno efektivno davčno in trošarinsko obremenitev podjetja ter zastavi strategijo zniževanja davčnih bremen za gospodarstvo.
Pri tem mora nepremičninski davek ohraniti enako stopnjo obdavčitve kot doslej, razen pri nepremičninah, ki doslej niso bile obdavčene ali so poslovno neaktivne.
Vlada naj napove neizprosen boj proti sivi ekonomiji z različnimi ukrepi. Redno in temeljito naj pobira davke in prispevke ter sproti meri učinke.
Pri tem naj ugotavlja nedoslednosti med izkazanimi prihodki in premoženjskim stanjem posameznikov z obdavčitvijo kršiteljev, kar bi po njihovem imelo tako davčni kot psihološki pozitiven učinek.
Visoke kazni za črnograditelje
Za črnograditelje naj predpiše visoke kazni in postavi takse za legalizacijo črnih gradenj, kjer to ni v škodo okolju. Država naj preuredi in zniža okoljske dajatve ter trošarine na energente, ki so bili dvignjeni v letošnjem letu.
Opozarjajo tudi na po njihovem prezrt instrument socialne kapice. Po vzoru večine razvitih držav naj tako Slovenija omeji višino socialnih prispevkov.
Za zagon razvoja in konkurenčnosti naj država takoj odpravi birokratske ovire in občutno skrajša postopke izdajanja soglasij pri investicijah, menijo.
Dodatna podpora izvozu
Za izvozno dejavnost naj pripravi akcijski program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Pripravi naj še akcijski program za privabljanje tujih investicij ter za nov razvojni program malega gospodarstva. Sprosti naj strateške investicije in EU sredstva.
Vlada naj v kabinetu predsednice imenuje gospodarskega ombudsmana in posebno medresorsko komisijo za hitro razreševanje kratkih stikov med podjetji in državno birokracijo. Določi naj donosnost državnega kapitala oziroma premoženja s pomočjo mednarodne benchmark analize.
Prave strukturne reforma
V Sloveniji se mora nadaljevati tudi izvedba strukturnih reform. Pri tem je treba po mnenju delodajalcev oblikovati in izvesti “prave, vzdržne in učinkovite reforme zdravstva, trga dela in pokojninske zakonodaje, in ne le njihove kozmetične popravke”.
Vladi predlagajo racionalizacijo zdravstva v smeri optimiziranja delovanja zdravstvenega sistema in odprave splošno znanih anomalij, nadaljevanje reforme trga dela s poudarkom na povečevanju prožnosti in z namenom zmanjšanja zaposlitvenega krča.
Nadalje so za uvedbo javnofinančno vzdržne pokojninske reforme, za reformo sodstva in ukrepe proti plačilni nedisciplini ter za revizijo sistema javnega naročanja.
Sanacija bančnega sistema
Slovenija mora nujno izvesti tudi sanacijo bančnega sistema, poudarjajo. Finančni sistem je treba urgentno urediti tako, da bodo banke zdrave in zmožne finančno servisirati gospodarstvo in potrošnike po konkurenčnih pogojih. Podjetjem morajo urediti dostop do finančnih virov po konkurenčnih pogojih.
Zato predlagajo hitrejše postopke prenosa slabih bančnih terjatev ter ustrezne dokapitalizacije in/ali privatizacije bank.
Ob tem pa tudi razdolževanje podjetij z aktivnejšim in pravočasnim prestrukturiranjem. Vladi predlagajo še selektivno državno pomoč podjetjem, ki je možna samo na podlagi neodvisno potrjenega realnega finančnega in poslovnega programa prestrukturiranja z jasno odgovornostjo državnih uradnikov in strokovnim nadzorom nad izvajanjem prestrukturiranja, ne pa po političnih merilih.
STA