Gospodarska rast bo občutno nižja

Zaradi močnega poslabšanja pričakovanj glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) občutno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos se nam obeta 0,2-odstotna rast, prihodnje leto pa naj bi se povzpela do dveh odstotkov.

LJUBLJANA> Strokovnjaki so še bolj pesimistični.

V primerjavi z jesenjo lani je Umar napoved rasti BDP za letos znižal za krepke 1,8 odstotne točke, za prihodnje leto pa za pol odstotne točke.

Rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2011 je bila 0,5-odstotna, je Umar zapisal v zimski napovedi gospodarskih gibanj, s katero se je danes seznanila vlada. To je za celo odstotno točko nižja rast, kot pa jo je urad ocenil v septembra lani objavljeni jesenski napovedi.

Krive so slabe mednarodne razmere

Ključni razlog za popravek napovedi so spremenjene razmere v mednarodnem okolju. Ker je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo, se bodo te odrazile tudi v slovenskem gospodarstvu, je razloge za znižanje napovedi povzel direktor Umarja Boštjan Vasle.

Od priprave jesenske napovedi so se pričakovanja glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala, pojasnjujejo na uradu. Medtem ko se je območju evra doslej za letos napovedovala rast v višini poldrugega odstotka, pa se mu po zadnjih izračunih obeta blag padec gospodarske aktivnosti (-0,3 odstotka).

Kritični so tudi finančni trgi

Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih. Slovenija bi se tako po Vasletovih besedah v primeru izdaje obveznic trenutno zadolžila po obrestni meri blizu sedmih odstotkov, kar pomeni, da je ta kanal financiranja precej priprt. Ker se bančni sistem v območju evra sooča z izjemno negotovostjo, to otežuje dostop slovenskih bank do novih finančnih virov v tujini.

Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje, kot so pričakovali. S tem se uresničujejo glavna tveganja jesenske napovedi.

Izvoz bo rasel počasneje

Spremembe v mednarodnem okolju se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti slovenskega izvoza, kar bo poleg nadalje zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na nižjo rast investicij od jeseni pričakovane. Vrednost izvoza naj bi se po lanski rasti za 7,3 odstotka v tem letu okrepila le še za 2,9 odstotka, medtem ko bodo bruto investicije v osnovna sredstva v tem letu realno ostale na lanski ravni, ko so se zmanjšale za dobro desetino.

Še več bo brezposelnih

Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka v dveh letih zvišala na 12,8 odstotka, napoveduje Umar. Glede plač na uradu ocenjujejo, da zaradi gospodarskih razmer vidnejše rasti ni pričakovati, stopnja inflacije pa se bo tako letos kot prihodnje leto gibala pri 1,8 odstotka.

Boljše bo leta 2013

V letu 2013 lahko ob rahli krepitvi rasti domačega in izvoznega povpraševanja pričakujemo dveodstotno gospodarsko rast. Domača potrošnja se bo po štirih letih nazadovanja spet okrepila, izhajala pa bo iz krepitve poslovnih investicij in realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. V prihodnjem letu se nekoliko višjo gospodarsko rast pričakuje tudi v mednarodnem okolju.

Razmere se lahko še poslabšajo

Ob tem pa v Umarju opozarjajo, da tveganja za dodatno poslabšanje razmer ostajajo velika. Napovedi so neposredno odvisne od stabilizacije razmer v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu ter od uspešnosti javnofinančne konsolidacije in reformnih naporov, kar bi povrnilo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Obstaja pa tudi možnost, da bo rezultat ob koncu leta boljši, meni Vasle.

Ahčan: Znižana napoved je pričakovana

Za ekonomista Aleša Ahčana je bilo znižanje napovedi gospodarske rasti pričakovano. "Umarjeva napoved je sicer možna, vendar ne najbolj verjetna, sam bolj verjamem, da bo prišlo do ponovnega popravka navzdol," je ocenil.

Po Ahčanovi oceni so možnosti, da bi bila rast višja od najnovejše napovedi, majhne. Razloga sta po njegovem mnenju dva: Slovenija je relativno nekonkurenčna (izostanek strukturnih reform), kreditni krč in finančna kriza pa še nista popustila in ne bosta, dokler ne pride do globalnega soglasja, kdo bo nosil stroške previsokega zadolževanja in preobilja slabih kreditov. Slovenija lahko največ stori za nadaljnjo rast z izvedbo ključnih reform, torej pokojninske, zdravstvene in pa tudi davčne, je menil.

Gospdarstveniki so še bolj pesimistični

Podobno so tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) bolj pesimistični od Umarja in za letos pričakujejo krčenje BDP v višini enega odstotka. Pri tem poudarjajo, da morajo biti napovedi o rasti BDP, na katere se ob snovanju ukrepov naslanja država, realnejše, ker se v nasprotnem primeru javni odhodki načrtujejo nerealno.

Sicer pa je po njihovem mnenju treba ukrepati za zagon investicij, da padci ne bodo še večji. Nujno je tudi spodbujati, ne ovirati izvoza obstoječim izvoznikom ter podpreti vstop na bližnje tuje trge ostalim podjetjem, ki poslujejo pretežno doma. "Nujno je, da se stabilizira aktualna politika in začne ukrepati na strukturnih reformah," še poudarjajo.

STA

---