Glavni odbor SLS je potrdil vstop v desnosredinsko koalicijo

Glavni odbor SLS je soglasno sklenil, da bo stranka vstopila v desnosredinsko koalicijo, je po seji odbora povedal predsednik stranke Radovan Žerjav. Ob tem ugotavlja, da je glede na to, da gre za krizno koalicijo, vstop vsake stranko vanjo tveganje. "Ampak nekdo mora prevzeti odgovornost," dodaja.

Glavni odbor SLS je soglasno sklenil, da bo stranka vstopila v desnosredinsko koalicijo, je po seji odbora povedal predsednik stranke Radovan Žerjav Foto: STA
Glavni odbor SLS je soglasno sklenil, da bo stranka vstopila v desnosredinsko koalicijo, je po seji odbora povedal predsednik stranke Radovan Žerjav Foto: STA

LJUBLJANA> Od 133 članov odbora je za vstop stranke v koalicijo glasovalo 131 članov, proti pa ni bil nobeden. Za podpis koalicijske pogodbe, imenovane tudi pogodba za izhod Slovenije iz krize, pa je glasovalo vseh 133 navzočih članov glavnega odbora.

Z ministrskim razrezom so v stranki po besedah Radovana Žerjava zadovoljni, prav tako s številom ministrstev. Ministrstvi, ki naj bi jih prevzela SLS - to sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje - namreč po besedah Žerjava pokrivata toliko področjih, kot so ji v prejšnjih vladah skoraj štiri ministrstva.

Predsedniki strank bodo v vladi

Imena, ki naj bi prevzela posamezna ministrstva, po Žerjavovih besedah za zdaj ostajajo odprta, saj "koalicija na to temo praktično še ni govorila". "Naj bi pa bil princip tak, da smo predsedniki strank koalicije v vladi," pravi Žerjav. Glede državnih sekretarjev je po njegovih besedah dogovorjeno, da bodo imela ministrstva, ki so se združevala, po dva državna sekretarja, ostala pa po enega. Razrez sekretarskih mest pa še ni narejen.

Varčevali bodo “od zgoraj navzdol”

Predsednik SLS je danes komentiral tudi rebalans proračuna, s katerim želi koalicija privarčevati 800 milijonov evrov. O tem, kje bi lahko privarčevali, se po besedah predsednika SLS še pogovarjajo. Po njegovih besedah je treba pogledati, kakšna je bila poraba v preteklih letih, denimo leta 2008, predvsem pri tistih porabnikih, ki "nimajo nobene zveze s krizo in socialnimi stiskami". Nato pa bi na osnovi tega odredili porabo posameznim proračunskim porabnikom, in sicer "od zgoraj navzdol", je še pojasnil Žerjav.

STA


Najbolj brano