GZS proti razkritju informacij, ki zadevajo konkurenčne podatke družb

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ne podpirajo predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razkritje informacij, ki zadevajo konkurenčne podatke družb v državni lasti ali tudi (delno) v zasebni lasti.

V Gospodarski zbornici Slovenije ne podpirajo predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razkritje informacij, ki zadevajo konkurenčne podatke družb v državni lasti ali tudi (delno) v zasebni lasti Foto: STA
V Gospodarski zbornici Slovenije ne podpirajo predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razkritje informacij, ki zadevajo konkurenčne podatke družb v državni lasti ali tudi (delno) v zasebni lasti Foto: STA

LJUBLJANA > Na GZS ocenjujejo, da bo razgaljenje občutljivih poslovnih podatkov v korist konkurenci.

GZS ne nasprotuje javni objavi poslovnih informacij podjetij v državni lasti, ki izhajajo iz sklenjenih avtorskih, sponzorskih, donatorskih ali svetovalnih pogodb, ter informacij glede poslovodstva, so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodajajo pa, da ne morejo podpreti razgaljenja občutljivih poslovnih podatkov industrijskih, finančnih, zavarovalnih in drugih državnih družb, ki bodo v korist konkurenci.

“Gre za ukrep brez ocene gospodarskih in socialnih učinkov na ta podjetja, tudi na škodo interesa zasebnih investitorjev, ki bi sicer vstopili v javno-zasebna partnerstva z državo,” so zapisali na GZS.

V skladu s tem predlogom bi morala podjetja v državni lasti razkriti posamezna izplačila, namen posla, pogodbenega partnerja in terminski plan posla.

Po oceni GZS so takšne zakonske določbe škodljive za podjetja, saj bodo poslabšale njihovo konkurenčnost, in posledično tudi za davkoplačevalce.

GZS zato poziva državo, naj končno poskrbi za boljšo kulturo korporativnega upravljanja, uveljavljanje odgovornosti lastnikov, organov vodenja in nadzora ter predvsem aktivno vlogo organov pregona.

“Takšen naj bi bil zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki bi moral s postopki imenovanja in zahtevanih kompetenc članov organov vodenja, nadzora in posledičnega vpliva na hčerinske družbe končno bistveno spremeniti korporativno upravljanje z državnim premoženjem,” so zapisali.

STA


Najbolj brano