GZS opozarja na negotovost obremenitev in oživitev gospodarstva

V gospodarstvu je po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča zelo velika zaskrbljenost, da se povečujejo apetiti države po dodatnem davčnem obremenjevanju.

Novinarska konferenca GZS, na kateri so predstavili trenutne razmere in najbolj pereče probleme slovenskega gospodarstva ter ključna stališča GZS glede dodatnega obremenjevanja gospodarstva, insolvenčne zakonodaje, proračuna in zdravstvene reforme Foto: STA
Novinarska konferenca GZS, na kateri so predstavili trenutne razmere in najbolj pereče probleme slovenskega gospodarstva ter ključna stališča GZS glede dodatnega obremenjevanja gospodarstva, insolvenčne zakonodaje, proračuna in zdravstvene reforme Foto: STA

LJUBLJANA > Višji davki bodo zavrli oživitev gospodarstva, ki je prezadolženo, opozarjajo na GZS in dodajajo, da je sanacija bančnega sistema prepočasna, potrebne so tudi strukturne reforme.

Gospodarstvo se boji, da se apetiti države po dodatnem davčnem obremenjevanju, ne le davek na nepremičnine, ampak tudi različne takse, trošarine in prispevki, povečujejo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil prvi mož GZS.

Glede na to, da je proračun za 2014 pripravljen na milejših ocenah o gibanju bruto domačega proizvoda od GZS, bi se lahko pojavile težnje po dodatnih trošarinah ali drugih virih, na katerih bi vlada krepili proračun, je dejal in poudaril, da je treba krepiti aktivnost za manjše odhodke.

V zadnjih dneh se zadeve na političnem prizorišču po njegovih besedah problematizirajo in prestavljajo poslovanje, “usodo Slovenije, spet bolj na rob propada”.

Ni nujno, da se Slovenija uspe rešiti sama

Spomnil je na misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je ravno končala pregled Slovenije. “IMF je sporočil, kar pravimo tudi sami - da se Slovenija lahko reši sama,” je dejal Samo Hribar Milič, “ni pa nujno, da se bomo rešili sami.”

IMF je tako po njegovih navedbah sporočil, kar tudi sami sporočajo vladi, torej, da potrebujemo nujno in hitro dokapitalizacijo bank, boljše upravljanje podjetij, pregleden in transparenten sistem razdolževanja (tudi stečajno zakonodajo), urejene javne finance, strukturne reforme in tuje naložbe.

Zakona o razdolžitvi podjetij še ni oziroma se je umaknil, to bo uredil zakon o finančnem poslovanju. Podjetja imajo po besedah Hribarja Miliča obrestno mero nad pet odstotkov pri donosnosti v državi, ki je petodstotna ali manj, kar pomeni veliko težavo.

“To pomeni, da prek 10.000 podjetij, ki so prezadolžena, trenutno ne more do virov financiranja tekočega poslovanja, kaj šele investicijskega in razvojnega cikla,” je poudaril Hribar Milič.

Razdolžitev gospodarstva je ena ključnih nalog države

GZS po besedah Igorja Kneza upa, da bo vlada novelo zakona o finančnem poslovanju sprejela v sredo. Razdolžitev gospodarstva je namreč ena izmed ključnih nalog države, rešitve v predlagani noveli pa so bistveno fleksibilnejše od sedanjega sistema.

Pričakujejo, da bo novela omogočila ohranjanje zdravih jeder, preprečila zlorabe iz preteklosti, predvsem izčrpavanje podjetij, in da bo omogočila prestrukturiranje. DZ bi moral predlog sprememb sprejeti po nujnem postopku, da bi začele veljati čim prej, je dodal Knez.

Država se po besedah Hribar Miliča še vedno sooča s predolgimi sodnimi postopki, sivo ekonomijo, političnim kadrovanjem in nestabilnostjo ter mankom pri zaupanju, ki bi pripeljal do tega, da bi podprli radikalnejše reforme. Po njegovi oceni rabimo razvojni pakt, ki bo kratek, razumljiv, transparenten in zavezujoč, ki bo omogočil, da pridemo sami iz gospodarske in socialne krize.

Proračun 2014 ni pripravljen v smeri oživitve gospodarske aktivnosti

Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je poudarila, da rebalans proračuna za 2014, ki po njihovi oceni sledi v kratkem, ne sme povzročati novih bremen. Spomnila je, da davek na nepremičnine načeloma podpirajo, a od njega pričakujejo, da ne bo prinašal novih bremen za gospodarstvo in da bo obdavčitev uravnotežena brez izjem.

Da proračun 2014 ni pripravljen v smeri oživitve gospodarske aktivnosti in kreiranja novih delovnih mest, je poudaril tudi svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković in dodal, da se je država v precepu konsolidacije javnih financ med reformami in višjimi davki odločila za slednje.

Da Slovenija potrebuje strukturne reforme, in ne neke parcialne rešitve, ki ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti, tako v zdravstvu, pokojninskem sistemu in na področju delovne zakonodaje, pa je menila izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.

STA


Najbolj brano