GZS: Gospodarske razmere ne dopuščajo čakanja na novo vlado

Medtem ko gospodarska rast vzbuja optimizem, a so napovedi rasti prenizke, v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da so naloge, ki jih je treba opraviti, zahtevne. Slovenija je namreč na usodnem razpotju, čas je ključni dejavnik, aktualne gospodarske razmere pa ne dopuščajo čakanja na novo vlado, so poudarili.

LJUBLJANA > “Slovenija je na usodnem razpotju, ko se mora hitro odločiti, ali bo ugodne razmere izkoristila za pravo okrevanje ali pa bo zapravila lepo priložnost, da si ustvarimo lepšo prihodnost od sedanjih razmer,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Nujno je hitro ukrepanje, vključno z novo vlado

Nekaj znanilcev ohlajanja krize je po oceni zbornice spodbudnih, a so pretežno povezani z boljšimi obeti na tujih trgih, ne toliko zaradi ukrepov, ki smo jih je izvedli v Sloveniji.

Kot so navedli na GZS, so izvozni obeti dobri, a le kratkoročno, država se sicer zadolžuje ceneje, a obresti zadolževanja padajo tudi vsem drugim državam, bonitetne agencije in makroekonomski inštituti nam za letos napovedujejo pozitivno rast, a je ta nizka.

Pozitivno je tudi, da se gradbeništvo prebuja, vendar glavnino izboljšanja predstavljajo javni gradbeni inženirski objekti za obnovo komunalne infrastrukture, sofinancirani z evropskim denarjem, popušča tudi likvidnostni krč.

Vendar pa po oceni zbornice kljub rahli gospodarski rasti potrebujemo hitre ukrepe, torej čim prej tudi novo vlado.

Rekorderji v zgodnjem upokojevanju

Na GZS so opozorili na zaposlitvene in demografske škarje; število brezposelnih je kljub upadu še vedno veliko, število delovno aktivnih je upadlo, število upokojencev se je povečalo, število zavarovancev pa upadlo. “Smo rekorderji v zgodnjem upokojevanju. Imamo najnižji delež aktivnih v starostnem obdobju od 55 do 64 let,” so navedli.

Slovenija se sooča tudi s padcem potrošnje, še vedno je prisoten zadolžitveni krč podjetij - obrestne mere posojil za podjetja so v Sloveniji še vedno višje kot v evropski monetarni uniji, in sicer za tretjino, delež zamud pri odplačevanju posojil ostaja visok pri 13,2 odstotka.

Zadolženost se je povečala

Država je v zadnjih petih letih povečala zadolženost; dolga je za 13.500 evrov na prebivalca oziroma 33.750 evrov na delovno aktivnega prebivalca. Zaradi novih davkov pa se dan davčne svobode premika proti drugi polovici leta.

Za slovenske izvoznike nova tveganja na vzhodu postajajo resničnost - ruski rubelj je v enem letu izgubil petino, ukrajinska valuta polovico vrednosti; slovenska podjetja namreč v Rusiji in Ukrajini uživajo močan tržni položaj.

“Četudi imamo spet rahlo gospodarsko rast, se breme vseh davkoplačevalcev in prebivalcev še vedno povečuje. Brez strukturnih reform ne bomo izkoristili ugodnih razmer na tujih trgih. Posledično bomo čez čas spet sami krivi za novo poglobitev krize,” so opozorili na GZS.

STA

---