Francoski nasveti za slovenske strokovnjake

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je na delovnem obisku v Parizu, kjer se je danes sestal s francoskim kmetijskim ministrom Stephanom Le Follom. Med drugim sta govorila o sanaciji po ledeni ujmi v Sloveniji, saj se je Francija s podobno katastrofo soočila leta 1999 in tako lahko deli izkušnje pri odpravi posledic.

 Francija se je s podobno katastrofo kot je februarska  ledena ujma  soočila leta 1999, škodo pa še vedno odpravljajo  Foto: Leo Caharija
Francija se je s podobno katastrofo kot je februarska ledena ujma soočila leta 1999, škodo pa še vedno odpravljajo  Foto: Leo Caharija

PARIZ > V Franciji je bilo leta 1999 poškodovanega gozda na milijon hektarjih, medtem ko je v Sloveniji gozd poškodovan na 500.000 hektarjih, je po srečanju s francoskim kolegom povedal Dejan Židan.

Francija še vedno odpravlja škodo po takratni ujmi, v katastrofi pa se je marsikaj naučila in naredila tudi kakšno napako, zato lahko deli izkušnje s Slovenijo. Tako sta se ministra dogovorila, da čim prej izpeljeta videokonferenco med francoskimi in slovenskimi strokovnjaki in uradniki, ki bi izmenjali poglede na reševanje.

Zaradi ledu 10.000 ljudi brez elektrike

Slovenijo je v začetku februarja prizadela ledena ujma, zaradi katere je več 10.000 ljudi ostalo brez električne energije, žled pa je ogromno več milijonsko škodo povzročil na infrastrukturi, pa tudi v gozdu.

V gozdovih je za 194 milijonov evrov škode - 73 milijonov evrov znaša škoda zaradi manjvrednosti lesa, povečani stroški poseka so ocenjeni na 49 milijonov evrov, izpad prirasta poseka v 30 letih pa na 29 milijonov evrov. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, 660 hektarjev gozda bo treba posekati popolnoma in tam na novo zasaditi drevje.

Stephan Le Foll je Židanu danes predstavil nov francoski predlog, kako še bolj omejiti gensko spremenjene organizme (GSO) v Evropi. Gre za predlog dvofaznega priznavanja GSO, ministra pa sta v pogovoru ugotovila, da sta tako Slovenija kot Francija zelo konzervativni do tovrstnih organizmov, je pojasnil Židan in dodal, da Francija pri omenjenem predlogu lahko računa na “aktivno slovensko pomoč”.

Kaj bo po padcu mlečnih kvot?

Ministra sta govorila tudi o novem stanju na področju mlečnega sektorja po padcu mlečnih kvot, kar se bo zgodilo po letu 2015. “Evropska komisija je ocenila, da ne pričakuje bistvenega poslabšanja na področju trženja mleka in mlečne proizvodnje,” je spomnil Židan.

Tega stališča komisije ne Slovenija ne Francija po ministrovih besedah ne podpirata. “Evropska komisija govori, da se pričakuje težave le tam, kjer so omejeni dejavniki za kmetovanje, a je 75 odstotkov kmetijskega dela Slovenije takšnega,” je poudaril.

Zato bo marca doma potekala tako imenovana mlečna konferenca, na kateri bodo predstavniki rejcev, industrije, zadružnega sistema, stroke in uradništva pretresali predloge za pogajanja z Brusljem. Francija bo na to konferenco skladno z današnjim dogovorom poslala svojega predstavnika, ki bo predstavil francoska razmišljanja in predloge o tem. Židan verjame, da bodo s Francijo tudi na tem področju delovali koordinarno.

Židan je francoskega kolega danes prosil, da na marčnem zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju podpre Slovenijo, ko bo predstavila predlog o evropskem medenem zajtrku. Židana zelo veseli odziv Francije, ki se je po njegovih pojasnilih zavezala, da bo Slovenijo v tej točki podprla.

Minister si je v okviru obiska ogledal še pariški mednarodni kmetijski sejem.

STA


Najbolj brano