Fitch znižal bonitetno oceno Sloveniji

Bonitetna ocena Fitch je Sloveniji znižala bonitetno oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti za eno stopnjo z A- na BBB+. Obeti ostajajo negativni. Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's Foto: STA

LJUBLJANA> Fitch ugotavlja, da so se makroekonomski izgledi od avgusta lani, ko je nazadnje spremenil oceno za Slovenijo in jo poslabšal prav tako za eno stopnjo, spremenili. Sedaj agencija Sloveniji napoveduje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,3 odstotka.

Tožba bi bila po besedah Bratuškove smiselna, “saj si tega, kar so si dovolili, ne sme dovoliti nobena bonitetna agencija”. Finančno ministrstvo je bilo namreč po besedah Bratuškove z Moody's v stiku še preden so šli v prodajo obveznic, v bonitetni hiši pa niso “niti z besedo omenili”, da bodo med prodajo obveznic objavili novo bonitetno oceno o Sloveniji. “Če bi bili to omenili, bi namreč finančni minister Uroš Čufer, ki zelo dobro pozna prodajo obveznic še iz službe v NLB, ne šel v prodajo,” je dejala.

Fitch ocenjuje, da bodo državne banke potrebovale še 2,8 milijarde evrov

Ob tem Fitch napoveduje, da se bo javni primanjkljaj države z lanskih štirih odstotkov BDP letos zvišal na pet odstotkov BDP, izhaja iz poročila, objavljenega na spletni strani agencije. Vsi ti izgledi ter stroški, ki bodo posledica dokapitalizacij državnih bank, ter garancij, ki jih bo država dala za t.i. slabo banko, bodo po ocenah agencije dvignile javni dolg na 72 odstotkov BDP v obdobju 2013-2014.

Fitch navaja, da je med njihovimi ocenami in ocenami slovenske vlade, koliko bo država potrebovala za sanacijo bank, precejšen razkorak. Agencija ocenjuje, da bo za nadaljnje kapitalske injekcije potrebnih 2,8 milijarde evrov ali osem odstotkov BDP. Od tega bo morala država dve milijardi evrov vložiti le v tri največje slovenske banke, ki so v večinski lasti države. To pa je dvakrat več od vladnih ocen, dodajajo.

Finančno ministrstvo bo nadaljevalo z začrtano politiko

Vlada bo učinkovito izvajala ukrepe iz programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa. V okolju očiščenih bank in razdolženih podjetij pa stabilne makroekonomske razmere in gospodarsko okrevanje pričakujemo že leta 2014, so v odzivu na petkovo Fitchovo ponovno znižanje bonitetne ocene Slovenije zapisali na finančnem ministrstvu.

“Konsolidacija javnih financ bo potekala skladno z jasno določenimi cilji. Sanacija bančnega sistema temelji na neodvisno opravljenem skrbnem pregledu in na rezultatih stresnih testov Banke Slovenija,” so poudarili na ministrstvu.

Javni dolg bo ostal pod evropskim povprečjem

Navajajo, da so učinki izvajanja ukrepov za krepitev bančnega sistema, ki bodo vplivali na dolg države - a bo ta tudi v letih 2013 in 2014 ostal pod povprečjem držav EU - začasne narave, zato se bo dolg z učinkovitim upravljanjem in privatizacijo posledično zniževal. Vlada pa bo spodbujala tudi konkurenčnost gospodarstva, so zagotovili.

Bonitetna hiša Moody's je oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1 znižala konec aprila, ko je morala država odložiti predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice. Standard & Poor's pa je bonitetno oceno Slovenije znižal za eno stopnjo z A na A- sredi februarja, vendar pa je obete iz negativnih spremenil v stabilne.

STA


Najbolj brano