Finančni ministri EU brez dogovora o kapitalski ustreznosti bank

Finančni ministri EU so se v zgodnjih jutranjih urah po maratonskih, več kot šestnajsturnih pogajanjih razšli brez dokončnega dogovora o ostrejših pravilih o kapitalski ustreznosti bank, ki bi bil izhodišče za pogajanja o tem z Evropskim parlamentom.

BRUSELJ> Dogovor se pričakuje 15. maja, ko bo redno zasedanje finančnih ministrov unije.

Danska ministrica Margrethe Vestager, ki je vodila izredno zasedanje, je pojasnila, da je dosežen bistven napredek, a da še obstajajo tehnične podrobnosti, ki jih je treba doreči. “Pogajanja so bila dobra, potekala so v konstruktivnem tonu, zelo se veselim 15. maja,” je dejala.

Kot je pokazal precej živahen delček razprave, ki je bil predvajan javno, so bili glavni igralci, vsaj v drugi tretjini razprave, nemški, britanski, poljski in švedski minister. Na koncu je razprava potekala samo v angleščini, ker tolmači niso bili več na voljo.

Nemški minister Wolfgang Schäuble, ki je opozoril, da je dogovor treba doseči kmalu, ker bi bile sicer posledice slabe, in na pobudo katerega se je razprava sinoči nadaljevala, je zasedanje zapustil približno uro pred polnočjo.

Povečanje najbolj kakovostnega kapitala bank

Osnova novih pravil o kapitalski ustreznosti okoli 8300 bank na stari celini, o katerih se pogajajo članice unije, je globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki terja postopno povečanje najbolj kakovostnega kapitala bank z dveh odstotkov na sedem odstotkov do leta 2019.

Basel III je bil odziv največjih svetovnih gospodarstev na propad ameriške banke Lehman Brothers konec leta 2008, ki je sprožil svetovno finančno in gospodarsko krizo. Njegov cilj je preprečiti podobne krize in reševalne akcije bank z davkoplačevalskim denarjem.

Basel III mora sedaj EU prenesti v svojo zakonodajo, pri čemer so se članice razdelile na dva tabora. Ključno odprto vprašanje je, ali oziroma pod katerimi pogoji lahko članice od svojih bank zahtevajo, da imajo še več temeljnega kapitala, kot je določeno z Baslom III.

Članice EU razdeljene

Na eni strani so Velika Britanija, Švedska in Poljska, ki zahtevajo, naj imajo članice unije možnost, da od svojih bank enostransko zahtevajo še več temeljnega kapitala, kot določa Basel III, in poudarjajo, da morajo o tem odločati države same, saj so njihovi davkoplačevalci tisti, ki morajo pomagati bankam, če gre kaj narobe.

Na drugi strani sta Francija in Evropska komisija, ki opozarjata na to, da lahko večja kapitalska zaščita v eni državi vpliva na sosednja gospodarstva, saj bi lahko na primer britanska banka, ki bi krepila svoj kapital, zaradi tega ukinjala svoje aktivnosti drugod. Ta tabor želi enotno knjigo pravil v vsej EU.

Kritiki stališča britanskega tabora izpostavljajo tudi bojazen, da bi zahteve po krepitvi temeljnega kapitala bank vodile v zmanjševanje kreditnega toka podjetjem in s tem ogrozile gospodarsko okrevanje, ki ga Evropa močno potrebuje.

Iskanje kompromisov

Da bi premostilo razhajanja, je dansko predsedstvo sprva predlagalo kompromis, da lahko nacionalni regulatorji poleg tega, kar predvideva Basel III, od banke za njeno sistemsko zaščito zahtevajo še do tri odstotke kapitala brez predhodne odobritve Evropske komisije.

Nato naj bi predsedstvo pripravilo še prožnejši kompromis, ki naj bi dopuščal še večje povečanje kapitala bank; omenjal se razpon od treh do petih odstotkov ali pod določenimi pogoji celo več kot pet odstotkov. Za pet odstotkov se na primer zavzema Švedska.

Nova pravila bi se morala na globalni ravni začeti izvajati januarja prihodnje leto. Na kocki je verodostojnost EU, opozarjajo nekateri. Ko bodo finančni ministri dosegli dogovor, bo sicer treba najti še kompromis z Evropskim parlamentom.

Ocenjuje se, da naj bi bilo za uresničitev zahtev iz globalnega dogovora Basel III za 8300 evropskih bank do leta 2019 potrebnih še okoli 460 milijard evrov.

STA

---