Favorit s spornim dogovorom

Predstavniki obeh domov italijanskega parlamenta in predstavniki 20 italijanskih dežel so včeraj začeli volitve italijanskega predsednika. Po polemikah favoritu Francu Mariniju ne kaže dobro.

Maja 2006 sta izvoljenemu Giorgiu Napolitanu (v sredini) takole zaploskala Franco Marini (desno), takrat predsednik senata in Fausto Bertinoti, predsednik poslanske zbornice  Foto: Tony Gentile
Maja 2006 sta izvoljenemu Giorgiu Napolitanu (v sredini) takole zaploskala Franco Marini (desno), takrat predsednik senata in Fausto Bertinoti, predsednik poslanske zbornice  Foto: Tony Gentile

RIM> Nekdanjemu sindikalnemu voditelju in predsedniku senata, 80-letnemu Francu Mariniju, so se možnosti, da nasledi aktualnega predsednika, 87-letnega Giorgia Napolitana, odprle potem, ko sta ga v sredo javno podprla tako vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani kot njegov nasprotnik z desnega pola Silvio Berlusconi.

Med kandidati posebej omenjajo še še Giuliana Amata, Sergia Mattarello, Romana Prodija, inStefana Rodotò. Zadnjega, profesorja prava, je predlagalo Gibanje 5 zvezd in sicer potem, ko na kandidaturo nista pristala novinarka Milena Gabanelli in zdravnik Gino Strada.

Kot je znano, je Berlusconi svojo podporo morebitni vladi Bersanija pogojeval z izvolitvijo predsednika republike po njegovem okusu. Zato izbor Marinija v domnevni navezi Bersani, Berlusconi in odhajajoči Mario Monti nekateri razumejo kot pot v vlado najširšega konsenza, ki jo mnogi zavračajo. Temu se med drugim upirata župan Firenc Matteo Renzi (z močnim zaledjem parlamentarcev demokratske stranke in menda tudi deželnih elektorjev) in vodja zelene SEL Nichi Vendola. Marini je v prvem krogu dobil 521 glasov, veliko glasovnic pa je bilo praznih.

Vse to daje slutiti, da se bodo stvari začele krhati tudi v sami demokratski stranki oziroma v levi sredini. To bi politično krizo še poglobilo in kdorkoli bo novi predsednik, bo imel težko delo. Možnosti sta dve - ali doseže oblikovanje nove vlade ali razpiše predčasne volitve.

Predsednika volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 dežel, skupaj to pomeni 1007 elektorjev. Volitve bo vodila nova predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina, kasneje pa absolutna večina. DK


Najbolj brano