V Evropskem parlamentu znova najmočnejša EPP

V Evropskem parlamentu bo prihodnjih pet let spet najmočnejša Evropska ljudska stranka (EPP), druga najmočnejša politična skupina bodo znova socialdemokrati (S&D). Velik uspeh sta dosegli skrajna desnica in skrajna levica, a vprašanje je, kakšen vpliv bosta imeli. Volilna udeležba v EU je bila 43,09-odstotna, za las višja kot leta 2009.

V Evropskem parlamentu bo prihodnjih pet let spet najmočnejša Evropska ljudska stranka, druga najmočnejša politična skupina bodo znova socialdemokrati Foto: STA
V Evropskem parlamentu bo prihodnjih pet let spet najmočnejša Evropska ljudska stranka, druga najmočnejša politična skupina bodo znova socialdemokrati Foto: STA

BRUSELJ > Kot kažejo prvi začasni uradni izidi glasovanja v 28 članicah EU, bo konservativna EPP zasedla 212 od 751 sedežev, S&D bo predvidoma osvojila 185 sedežev. Na tretjem mestu so znova evropski liberalci z 71 sedeži, na četrtem pa Zeleni s 55 sedeži. Sledijo združena evropska levica s 45 sedeži, kar je precej bolje kot leta 2009, ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 40 sedeži.

40 je tudi nepovezanih poslancev, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 36 sedežev. 67 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu.

Posredno tudi o predsedniku Evropske komisije

Na tokratnih volitvah so volivci prvič posredno odločali tudi o predsedniku Evropske komisije, saj so najmočnejše stranke predlagale svoje vodilne kandidate. Kandidat EPP za predsednika komisije Jean-Claude Juncker je po objavi prvih začasnih uradnih izidov poudaril, da želi biti predsednik Evropske komisije, saj je zmaga EPP jasna, je pa pripravljen na kompromise, a ne s skrajno desnico.

Kandidat S&D Martin Schulz pa napoveduje bitko za ta položaj z Junckerjem. “Naslednji predsednik mora pridobiti absolutno večino v Evropskem parlamentu in brez dogovora s socialisti večine ni,” je opozoril.

Zmaga skrajne levice in skrajne desnice

Napovedi javnomnenjskih raziskav, po katerih je bilo pričakovati uspeh evroskeptikov in skrajne desnice, so se v številnih državah uresničile. Če je kdo zmagovalec tokratnih evropskih volitev, so to skrajne stranke na desnem in levem polu, je ocenil svetovalec za EU in strateško komuniciranje Dragan Barbutovski. A čeprav bodo v novem Evropskem parlamentu po številu poslancev občutno močnejše, njihov dejanski vpliv na evropsko politiko ne bo toliko večji. Gre bolj za nacionalne bitke, je menil.

Zmagoslavje skrajne desnice v Franciji in Veliki Britaniji

Veliko zmagoslavje je skrajna desnica zabeležila v Franciji, kjer je evroskeptično Nacionalno fronto podprlo približno 25 odstotkov volivcev. Z 20-odstotno podporo ji sledi desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP), medtem ko so vladajoči socialisti z manj kot 15 odstotki doživeli nov velik poraz.

Nacionalna fronta pod vodstvom Marine Le Pen je dosegla najboljši rezultat na katerih koli državnih volitvah doslej. Še na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 je dosegla le nekaj več kot šestodstotno podporo, kar pomeni, da je podporo tokrat početverila.

Čeprav v Veliki Britaniji, kjer so evropske volitve potekale že v četrtek, glasove še preštevajo, je vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage v nedeljo pozno zvečer že razglasil zmago. Kot je dejal, je njegova stranka na poti, da povzroči politični “potres”. Delni izidi mu res napovedujejo zmago.

Slavje skrajne levice v Grčiji

V Grčiji pa slavi skrajna levica. Stranka Siriza je namreč po vzporednih volitvah dobila med 26 in 30 odstotkov glasov in vodi pred vladajočo Novo demokracijo premiera Antonisa Samarasa, ki naj bi prejela od 23 do 27 odstotkov glasov. Tretja najmočnejša stranka je neonacistična Zlata zora, ki jo je podprlo med osem in deset odstotkov volivcev.

V Nemčiji največ podpore konservativcem

Nemčija, najštevilčnejša članica EU, bo imela med 751 evropskimi poslanci kar 96 “svojih”. Po prvih izračunih naj bi jih od tega 35 ali 36 pripadlo konservativni uniji CDU/CSU, 27 socialdemokratom (SPD), 10 ali 11 Zelenim, osem Levici in šest Alternativi za Nemčijo (AfD).

V Italiji zmagala Demokratska stranka

Italijanski premier Matteo Renzi je 80 dni po nastopu položaja na nedeljskih volitvah uspešno prestal prvi velik preizkus priljubljenosti. Njegova Demokratska stranka je zmagala s 33 odstotki glasov. Na drugem mestu je populistično gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla s 26,5 odstotka glasov.

V Avstriji največ podpore desni sredini

V Avstriji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desnosredinska Avstrijska ljudska stranka. Na drugem mestu so socialdemokrati, na tretjem pa skrajno desni svobodnjaki. V Evropski parlament bodo prišli še Zeleni, en sedež pa bo imel tudi novoustanovljeni liberalni Neos, katerega listo vodi koroška Slovenka Angelika Mlinar.

Desna koalicija slavi na Hrvaškem

Na Hrvaškem volitve niso prinesle presenečenja. Desna koalicija sedmih strank na čelu s HDZ je osvojila dobrih 41 odstotkov glasov in bo imela pet od enajstih hrvaških evropskih poslancev. Sledi levosredinska vladna koalicija s slabimi 30 odstotki glasov in štirimi poslanci.

Volilna udeležba 43-odstotna

Evropskega volilnega maratona, ki se je začel v četrtek v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, končal pa v nedeljo ob 23. uri z zaprtjem volišč v Italiji, se je udeležilo dobrih 43 odstotkov od skupno 400 milijonov evropskih volivcev. Prvič po letu 1979, ko so potekale prve evropske volitve, se je zgodilo, da se je trend obrnil in je bila udeležba višja kot na prejšnjih volitvah. Tokrat se je volitev na ravni EU udeležilo 43,09 odstotka volivcev, medtem ko je bila leta 2009 udeležba 43-odstotna.

Najvišja je bila udeležba v Belgiji in Luksemburgu, kjer je glas oddalo 90 odstotkov volilnih upravičencev. Udeležba v Sloveniji je med najnižjimi - po zadnjih slovenskih podatkih je bila 24,1-odstotna. Najnižjo udeležbo, 13-odstotno, je zabeležila Slovaška.

STA


Najbolj brano