Prodor skrajnežev

Analitiki po tokratnih evropskih volitvah bolj kot število glasov, ki sta jih zbrali dve največji skupini v evropskem parlamentu EPP in S&D, pojasnjujejo glasove, ki so jih s širjenjem svojih nestrpnih stališč zbrale skrajne stranke. Odmeva zlasti zmaga evroskeptikov in skrajne desnice v Veliki Britaniji in Franciji.

LJUBLJANA > Evropske volitve so po pričakovanjih prinesle zmago Evropski ljudski stranki (EPP), ki je v 751-članskem parlamentu dobila 214 mandatov, sledijo pa socialdemokrati (S&D) s 189 poslanci. A bolj kot začetek razprav o tem, katera od teh dveh skupin bo uspela z imenovanjem svojega predsednika evropske komisije, dan po volitvah premisleke odpirajo izidi v tistih državah, kjer slavijo stranke s skrajnimi in populističnimi stališči.

Levica zapravila zaupanje

Skrajna desnica beleži zmago v Franciji, kjer je nacionalistično Nacionalno fronto, ki jo vodi Marine Le Pen, podprlo 25 odstotkov volilcev. Zmago s 27 odstotki podpore volilcev v Veliki Britaniji praznuje tudi stranka Ukip. Njen vodja Nigel Farage je v kampanji točke nabiral z nasprotovanjem priseljevanju in evropski integraciji.

V Grčiji slavi skrajna levica. Zmaga stranke Siriza kaže na jezo Grkov zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je država morala uvesti v zameno za mednarodno pomoč. A tudi tam neonacisti ne zaostajajo veliko; Zlata zora je na tretjem mestu. Desni skrajneži in populisti so se visoko vzpeli še v nekaterih evropskih državah.

“Evropska unija na nadnacionalnih in nacionalnih ravneh ni uspela izdelati progresivnih in vključujočih odgovorov na krizo, zato je nastal prostor za različne skupine populistov in demagogov, ki so ustvarili iluzijo, da so oni na pravi poti,” obrat ljudi k skrajnim strankam komentira pravnik Matjaž Nahtigal s koprske Fakultete za menedžment. “Tudi v bolj razvitih državah so razsežnosti krize med ljudmi, negotovost, prekarnost delovnih mest in pritisk na srednji razred bistveno večji, kot jih zaznavajo formalne statistike,” pravi. Etablirane politike ljudem niso dale odgovorov na te skrbi; še več, v Franciji, denimo, je socialist Francois Hollande v času kampanje obetal nove pristope, po prevzemu oblasti pa začel namesto sprememb izvajati radikalne varčevalne ukrepe, zaradi česar je levica pri ljudeh izgubila zaupanje.

Prav nepripravljenost tradicionalne evropske socialdemokracije, da bi iskala alternativne ekonomske in socialne predloge, je Nahtigala na tokratnih volitvah najbolj presenetila in razočarala. “Preveč je ponotranjila program evropske ortodoksije, bruseljske tehnokracije in ga prav tako intenzivno izvaja kot desno sredinske stranke, včasih še bolj strogo,” pravi o evropski levici in opozarja, da se bo brez oblikovanja vključujočih alternativ politika populizma, demagogije in tudi ksenofobije še bolj krepila.

Evropa je v krizi

“Tudi oni so predstavniki državljanov, ker so državljani tako želeli,” o poslancih, ki bodo v evropskem parlamentu zastopali skrajna stališča, pravi filozof Lenart Škof s Fakultete za humanistične študije iz Kopra, a dodaja, “zdaj je odgovornost vseh ostalih, da z argumenti in z dejanji rešijo ta problem in oblikujejo dovolj močno in enotno podobo, ki jo želimo zasledovati v Evropi.”

Pri porastu skrajne desnice gre za resne trende, ki terjajo analizo, poudarja. “Evropa, ki je utemeljena na varovanju vrednot človečnosti, humanosti, sprejemanja, se očitno nahaja v neki krizi, ki jo politiki ne bodo znali sami rešiti. Treba bo premisliti o prihodnosti Evrope.” Izpostavlja zlasti premislek o odnosu do imigrantov.

Levica, ki bi morala po definiciji braniti vrednote, ki so zgodovinsko oblikovale Evropo, je razpadla, pravi Škof. “Vsa vprašanja, ki so danes ključna, recimo vprašanje delavstva, mladih, medgeneracijske solidarnosti, migracij, so par excellence vprašanja levice, levica pa je danes - recimo v Sloveniji - namesto da bi na ta vprašanja odgovarjala, razpadla. Njena velika odgovornost je, da se zbere in pripravi paradigmo, ki bo odgovarjala na ta vprašanja.”

JANA KREBELJ

---