Evropska pomoč lajša 260.000 stisk
Razdeljevanje evropske pomoči v hrani doživlja spremembe, ki pa naj jih pomoči potrebni Evropejci - med njimi je bilo lani 260.000 prebivalcev Slovenije - ne bi občutili. Za razdeljevanje hrane ostajata zadolžena Rdeči križ in Karitas, ki z evropsko pomočjo pokrijeta dve tretjini potreb po hrani.
LJUBLJANA
> V finančni perspektivi 2014-2020 se bo širil nabor pomoči; ta ne bo več omejena le na hrano, pač pa bo lahko vključevala tudi druge osnovne življenjske potrebščine, kot so oblačila in higienski pripomočki. Države, ki bodo prejele evropsko finančno pomoč, bodo morale po novem tudi same prispevati 15 odstotkov denarja.
32.000 ton hrane
Spremembe, ki se bodo zgodile prihodnje leto, naj v praksi ne bi vplivale na pomoči potrebne v Sloveniji. Pomoč bosta še vedno delili humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas, vsaj prvo leto pa bo vsa evropska pomoč namenjena le nakupu hrane. Slovenija si od novega ukrepa obeta približno enako vsoto denarja, kot ga je prejemala do zdaj. Letos je za ukrep pomoči v hrani prejela 2,6 milijona evrov. “Predvidevamo, da bi bila Slovenija upravičena do približno 18 milijonov evrov, če upoštevamo še lastno udeležbo, ki jo bo treba zagotoviti, govorimo o približno 20 milijonih,” je nov način financiranja ukrepa do 2020 opisala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Po novem bo nad razdeljevanjem evropske pomoči bdel njen resor.
Slovenija v ukrepu pomoči v hrani sodeluje od leta 2006, v tem času pa je med svoje prebivalstvo razdelila več kot 32.000 ton hrane. Število prejemnikov pomoči se je v minulih letih gibalo od 160.000 do 266.000 letno. “To je verjetno najbolje sprejeti ukrep EU, hkrati pa je tudi eden najbolj žalostnih ukrepov, ki se izvajajo,” je zgodovino pomoči povzel kmetijski minister Dejan Židan. Roko nad izvajanjem ukrepa pomoči v hrani je doslej držalo njegovo ministrstvo, saj je šlo za ukrep skupne kmetijske politike, ki je sprva temeljil na praznjenju interventnih zalog hrane v EU. Te zaloge so do zdaj pošle, zato je nekaj časa vladala negotovost, ali in kako bo EU nadaljevala pomoč v hrani.
Vedno več prosilcev
V humanitarnih organizacijah, ki delita pakete hrane, pravijo, da ta evropska pomoč zadovolji približno dve tretjini vseh potreb po hrani, v preostalem delu pa sta organizaciji odvisni od svojih akcij in dobrotnikov. V času krize se je število oseb, ki prejemajo pakete Rdečega križa, povečalo za 75 odstotkov, je razsežnosti potreb po hrani v Sloveniji povzel generalni sekretar Rdečega križa Danijel Starman. Lani so s prehranskimi paketi pomagali več kot 150.000 pomoči potrebnim. Po podatkih generalnega tajnika Slovenske Karitas Imreta Jerebica se je število prosilcev za hrano pri njih povečalo za polovico; z 62.000 na 126.000.
Evropska pomoč v hrani je za obe organizaciji pomembna vstopna točka, prek katere pridejo v stik z ljudmi, ki pogosto potrebujejo tudi nasvet, nego in oporo v duševnih stiskah. “Priti prosit, ko imaš zdrave roke in zdravo glavo, ni enostavno,” pravi Jerebic.
JANA KREBELJ