Eno leto po Fukušimi: Japonci so zmanjšali porabo električne energije za četrtino

Leto dni po največji naravni katastrofi v sodobni Japonski, ki ji je sledila še jedrska nesreča, lokalne skupnosti na prizadetih območjih počasi okrevajo.

TOKIO> Prostovoljcev ne primanjkuje, veliko jih je še vedno iz tujine. Na Japonskem se te dni zahvaljujejo za sočutje in širokosrčno podporo, ki jo je ob katastrofi izkazala mednarodna skupnost.

Kljub dobri volji pa leto dni po potresu v oči bode praznina. Izginile so celotne vasi, naselja, mesta. Po nekaterih okrajih se je prebivalstvo zmanjšalo za deset odstotkov. Zadnja zasilna zavetišča po šolskih telovadnicah so sicer zaprli, preživeli pa čakajo v začasnih kontejnerjih, ki so jih postavile oblasti. Vsi si želijo isto: čim prej v nov dom.

Razmišljali so o evakuaciji 30 milijonov ljudi

Politikom se pri tem zatika. Komunikacija med lokalnimi prefekturnimi oblastmi in vlado ne teče najbolje. Veliko ljudi se je sprijaznilo, da dela ne bodo končali v kratkem. Večina jih je nezadovoljnih, ker menijo, da vlada z obnovo zamuja.

Bivši premier Naoto Kan je priznal, da država na jedrsko nesrečo ni bila pripravljena. Ne samo tehnično, ampak tudi organizacijsko je krizni menedžment skoraj odpovedal. Na višku krize so celo razmišljali o evakuaciji 30 milijonov prebivalcev z območja prestolnice Tokio. K sreči se ta črni scenarij ni uresničil.

V Tokiu pričakujejo močan potres

Japonska se v času popotresnega okrevanja in sanacije jedrske nesreče v Fukušimi ukvarja z več skrbmi hkrati. Še vedno so tu popotresni sunki. V zadnjih mesecih se zdi, da jih je vse več. V javnosti in medijih strah pred rušilnimi potresi ni izginil in predvsem v Tokiu se ubadajo z vprašanjem, kdaj bo udaril naslednji.

Na povečano verjetnost močnejšega potresa v Tokiu in okolici opozarjajo tudi na vodilnih japonskih univerzah in seizmoloških inštitutih. O tem se pogovarjajo in usklajujejo tudi predstavništva držav članic EU v Tokiu. Pri tem bo verjetno sodelovalo tudi tamkajšnje slovensko predstavništvo.

Po drugi strani pa tisti, ki poznajo japonsko zgodovino in njen razvoj, opozarjajo, da to ni nič novega. Naravne nesreče so realnost, ki japonsko civilizacijo spremljajo že od njenih začetkov. S tem se je potrebno sprijazniti in ustrezno pripraviti na neizogibno.

Rekorden javnofinančni dolg

Poleg popotresne obnove je izjemno zahtevno odpravljanje posledic jedrske nesreče. Sanacija nuklearke v Fukušimi in posledice radioaktivnega onesnaženja zahtevajo veliko denarja. Predvsem pa bo za to potrebno veliko časa. Reaktorji v elektrarni še niso povsem zaustavljeni. Upravitelj elektrarne Tepco samostojno teh stroškov, vključno z odškodninami, ne bo uspel pokriti in je za pomoč zaprosil vlado.

Japonski parlament je sprejel že več dopolnil državnega proračuna. Glavnino tega denarja naj bi namenili obnovi. Od tega bo blizu 400 milijard jenov namenjenih samo čiščenju radioaktivnega onesnaženja. Premier Jošihiko Noda se zavzema tudi za uvedbo posebnega davka za obnovo. Japonska država namreč potrebnega denarja nima. Njene javne finance so v krizi. Javnofinančni dolg je največji na svetu, presega 200 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Postali so varčni pri rabi energije

Poleg strahu zaradi radioaktivnega onesnaženja in njegovih posledic za zdravje na Japonskem veliko razpravljajo tudi o odnosu do jedrske energije, učinkovitejši rabi razpoložljivih energetskih virov in prihodnosti nacionalne energetske politike. Ustavili so 52 od skupaj 54 jedrskih reaktorjev.

To ustvarja velik energetski primanjkljaj in vlada je lani prosila vsa gospodinjstva, da prostovoljno zmanjšajo porabo električne energije za 25 odstotkov. Glavnina ljudi to spoštuje. Za podjetja je zmanjšanje porabe elektrike obvezno. Temu primerno se tudi življenje v družbi prilagaja. Delavniki so se na primer premaknili in uslužbenci praviloma odhajajo domov prej. Veliko je tehnoloških inovacij na področju varčevanja z energijo in na sploh je moč zaznati večjo ozaveščenost glede porabe elektrike.

V Fukušimi še vedno previsoko sevanje

Radioaktivno onesnaženje je korenito poseglo v vsakdanje življenje na Japonskem. Potem ko so v zelenjavi, govejem mesu in ponekod v rižu odkrili radioaktivne delce, se je v družbi pojavil strah pred uživanjem domačih prehrambenih proizvodov. To je hudo prizadelo lokalno proizvodnjo. Veliko škodo je utrpel tudi izvoz teh proizvodov na mednarodne trge.

Človeški davek katastrofe 11. marca 2011 je bil izjemen. Veliko ljudi se je razselilo po celotni državi. Skupnosti in medčloveške vezi ni moč načrtno obnavljati. Veliko ljudi se je tudi odločilo, da prizadete kraje zapustijo za vedno. Ponekod razmišljajo o selitvi v tujino.

V okolici Fukušime so razmere nekoliko drugačne, saj bi ljudje radi nazaj domov, a zaradi previsokega sevanja to ni mogoče. Vlada je v okolici jedrske elektrarne predlagala odkup zemljišč in Tepco že ponuja odškodnine.

Podjetja bi se selila v tujino

Japonsko gospodarstvo je zaradi katastrofe utrpelo ogromno škodo. Danes sicer kaže znake okrevanja in gospodarska rast, ki naj bi jo stimulirala tudi popotresna obnova, ni zanemarljiva. Na to vsi računajo. Težava je v previsoki vrednosti jena, ki posredno duši gospodarsko rast. Japonska ekonomija, ki je izvozno usmerjena, pri taki vrednosti jena izgublja.

Večja podjetja tako na primer razmišljajo, da bi nove obrate namesto tistih, ki jih je porušil cunami, zgradili raje v tujini. Veliko podjetij izkorišča visoko vrednost jena za neposredno vlaganje na tuje in ne doma. To pa dodatno zavira obnovo.

STA

---