EU in ZDA uradno začele pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu

EU in ZDA so ob začetku zasedanja voditeljev držav in vlad skupine G8 uradno sprožile pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med tema največjima svetovnima gospodarstvoma. Zeleno luč so ob začetku vrha na Severnem Irskem skupaj prižgali zbrani evropski voditelji in ameriški predsednik Barack Obama.

BELFAST >Trgovinsko območje na obeh straneh Atlantika bi bilo z 800 milijoni prebivalcev največje na svetu in ob tem tudi najmočnejše po kupni moči.

Skupaj namreč unija in ZDA zaležeta kar za polovico svetovnega bruto domačega proizvoda in za tretjino globalnih trgovinskih tokov. Med EU in ZDA se na dan v povprečju izmenjata dve milijardi evrov.

"Govorimo o nečem, kar bi lahko bil največji dvostranski dogovor v zgodovini," je ob zagonu pogajanj dejal britanski premier David Cameron. Obama pa je nato napovedal, da bo prvi krog pogajanj naslednji mesec v Washingtonu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med evropskimi voditelji so na Severnem irskem zbrani še predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande in predsednik italijanske vlade Enrico Letta.

Ta je liberalizacijo svetovne trgovine postavil tudi za eno glavnih tem tokratnega vrha G8, začetek pogajanj med unijo in ZDA pa predstavlja pomemben mejnik.

EU je mandat za pogajanja sicer dosegla šele po petkovih celodnevnih pogajanjih ministrov za trgovino. Glavni problem je bila zahteva Francije po kulturni izjemi, pri tem pa jo je podprlo še 13 članic, med njimi Slovenija.

Pariz je za zdaj dosegel svoje - avdiovizualni sektor je iz mandata izvzet. Francija se namreč boji, da bi Hollywood zadušil francosko in evropsko kulturo, še posebej če bi si ZDA izpogajale omejitve subvencioniranja.

Nad tem pa niso navdušeni v Evropski komisiji. V Bruslju tako pravijo, da lahko članice kadar koli pozovejo, naj ga vanj vključijo.

Barroso je v danes objavljenem pogovoru za časnik International Herald Tribune ocenil, da so francoske zahteve "nazadnjaške". "Nekateri pravijo, da spadajo na levico, a v resnici so kulturno zelo nazadnjaški," je bil oster. Po njegovem mnenju gre za politiko, ki je proti globalizaciji.

Francoski predsednik Hollande se je ob prihodu na Severno Irsko že začudil nad takimi izjavami. "Ne želim verjeti, da je predsednik Evropske komisije lahko uporabil takšne besede glede Francije, pa četudi gre za umetnike, ki so se za to izjemo zavzeli," je povedal.

V Bruslju so morali namreč že pojasnjevati, da Barroso s temi izjavami ni mislil na Hollandea ali vladajoče francoske socialiste, temveč na tiste, ki so s strani napadali Evropsko komisijo. Zatrdili so, da gre za "osebe iz politike in kulture".

Evropska komisija se namreč boji, da takšna izjema lahko oslabi pogajalski položaj EU, saj v Washingtonu vztrajajo, da izjem ne bi smelo biti.

Gre sicer za najpomembnejši trgovinski sporazum v zgodovini unije. EU je lani v ZDA izvozila za 292 milijard evrov blaga, uvozila pa za 206 milijard evrov, pri storitvah sta tako izvoz kot uvoz znašala okoli 140 milijard evrov.

Prostotrgovinski sporazum naj bi odpravil carine za kmetijske in industrijske proizvode ter ovire v trgovini, storitvah, investicijah in javnih naročilih ter necarinske ovire. Pokrival pa bo tudi pravila o konkurenci, trajnostni razvoj, okolje in intelektualno lastnino.

Na obeh straneh Atlantika si od sporazuma obetajo veliko. Evropi naj bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA 95 milijard evrov, so izračunali v Bruslju. A pogajanja bodo težka, kar potrjuje tudi burno dogajanje pred njihovim začetkom. V Londonu vseeno ocenjujejo, da bi bila lahko zaključena v 12 do 18 mesecih.

STA

---