Država kupila delež KBC v NLB

Država bo od belgijske banke KBC kupila njen 22-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki (NLB). Cena za delnico bo en evro oziroma skupno približno 2,77 milijona evrov, so danes sporočili iz KBC in ministrstva za finance.

Minister za finance Janez Šušteršič Foto: Daniel Novakovic
Minister za finance Janez Šušteršič Foto: Daniel Novakovic

LJUBLJANA> KBC bo v celoti izstopila iz lastniške strukture NLB in izpolnila strateški načrt, ki ga je uskladila z Evropsko komisijo novembra 2009 in v katerem se je zavezala, da bo prodala svoj delež v NLB, saj ni veljal za strateško naložbo.

Za državo je nakup deleža je zanimiv zato, ker bo na ta način lahko učinkoviteje vodila proces iskanja novega dolgoročnega partnerja v NLB, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Dokončna izvedba dogovora naj bi bila izpeljana v začetku leta 2013, ko bo tudi Urad RS za varstvo konkurence podal svoje mnenje.

Poleg tega sta člana nadzornega sveta John Hollows in Riet Docx ter član uprave Guy Snoeks podali svoje odstopne izjave, s katerimi 31. decembra 2012 odstopajo s položajev v NLB.

Šušteršič: Ugodna cena državi omogoča, da delež v NLB proda s pozitivno razliko

Cena en evro za delnico, po kateri bo država od KBC odkupila njen 22-odstotni delež v NLB, ne odraža realne vrednosti NLB, ampak je rezultat pogajanj in časovne stiske KBC, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Ugodna cena za ta delež državi omogoča, da kasneje delež v NLB proda s “pozitivno razliko”, dodaja minister.

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani je minister Šušteršič, dejal, da je cena, po kateri bo država odkupila delež, “zelo ugodna” in jim omogoča, da ko bodo delež države v NLB prodajali, ustvarijo “pozitivno razliko”.

Lahovnik: Cena odraža dejansko porazno stanje NLB

Cena en evro za delnico, po kateri bo država od belgijske KBC odkupila njen 22-odstotni delež v največji slovenski banki NLB, zagotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v banki, je ocenil ekonomist Matej Lahovnik. Franci Križanič pa pravi, da gre za poslovno odločitev, čeprav sam takšne poteze Belgijcev ni pričakoval. Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB do 25 odstotkov plus eno delnico, kot predvideva koalicijska pogodba sedanje vlade, “velik udarec za slovensko gospodarstvo. Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov,” je ocenil.

Križanič: Slaba banka je ena največjih gospodarskih katastrof

Kar pa se tiče slabe banke, na katero bi lahko tudi NLB prenesla slabe terjatve, pa meni, da bi bila takšna slaba banka “ena največjih gospodarskih katastrof. Napake, narejene v letu 2008, niso nič v primerjavi s tem,” je poudaril.

STA


Najbolj brano