četrtek, 21. oktober 2010
Društvo za pravno državo je danes predstavilo poziv Banki Slovenije kot regulatorju bančnega trga, naj začne ukrepati v primeru dokazanega kartelnega dogovora štirih bank pri uvedbi nadomestila za dvige na bankomatu druge banke leta 2006. Poziv bodo v petek opoldne izročili predstavnikom Banke Slovenije.
Rado Pezdir: “Banka Slovenije naj najde odgovorne ljudi v bankah in v Banki Slovenije, ki so takšno ravnanje dopustili in naj jih ustrezno kaznuje.”
Foto: STA
LJUBLJANA> Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Rado Pezdir, predsednik Društva za pravno državo, ki se je v to ime preimenovalo iz Društva za vračilo preplačane električne energije, bodo od Banke Slovenije zahtevali, naj bančni kartel pozove k zavezujoči izjavi, da bo vrnil denar. Ob tem naj zahteva, da razkrije podatke, koliko je bilo teh oškodovanj, na kakšen način in kdaj bo denar vrnil, vse to pa naj se javno objavi.
Nenormalno visoke provizije
"Zahtevali bomo tudi odgovornost. Banka Slovenije naj najde odgovorne ljudi v bankah in v Banki Slovenije, ki so takšno ravnanje dopustili in naj jih ustrezno kaznuje," je tretjo zahtevo povzel Pezdir, pri čemer je izpostavil tudi to, naj Banka Slovenije tem ljudem nikoli več ne podeli licence. Ob tem bodo od centralne banke zahtevali še, naj preveri, na kakšen način so določene provizije za dvig na bankomatih, saj so v primerjavi z drugimi državami EU nenormalno visoke.
Društvo želi po akciji za vrnitev preplačane električne energije, kjer je šlo prav tako za dokazani kartelni dogovor med elektrodistributerji, stopiti korak dlje. V prvem primeru so izsilili povračilo denarja oškodovancem, ni pa nihče za to odgovarjal. Sedaj pa po Pezdirjevih besedah želijo poslati Sloveniji nov signal, da ne potrebujemo regulatorja, ki nič ne počne.
Potrošniki oškodovani za med 15 in 25 milijoni evrov
Po njihovih ocenah je bančni kartel potrošnike oškodoval za med 15 in 25 milijoni evrov, vendar je to, kot je poudaril Pezdir, zelo težko izračunljivo. "A je to delo regulatorja, in ne zveze potrošnikov ne medijev ne civilne iniciative ne našega društva," je poudaril in izrazil pričakovanje, da se bo Banka Slovenije na njihovo zahtevo odzvala pozitivno, in sicer v roku 10 dni.
"Če se nič ne bo zgodilo, bomo to od njih zahtevali po zakonskih postopkih in po pritiskih iz javnosti in medijev. Vztrajali bomo do konca," je napovedal Pezdir. Po njegovih besedah bodo zahtevali le tisto, kar je v skladu z zakonom, sicer pa bodo to skušali rešiti sistemsko, tudi tako, da bodo o tem obvestili Evropsko centralno banko.
NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so 20. februarja 2006 na isti dan in v istem znesku (80 tolarjev oziroma 33 centov) uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke. Urad za varstvo konkurence je nato leto dni pozneje presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Odločba urada je postala pravnomočna šele letos, po sodbi Vrhovnega sodišča RS. V bankah so napovedali, da bodo takšno odločitev spoštovali.
Ukrepati bi morali že leta 2007
Društvo tudi v tej zgodbi sodeluje z odvetniško pisarno Francija Matoza. Kot je danes pojasnil odvetnik Matoz, bi morala Banka Slovenije glede tega kartelnega dogovora ukrepati že februarja 2007, ko je urad za varstvo konkurence presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični.
Centralna banka bi morala po njegovih navedbah februarja 2007 ukrepati, kar ji omogoča zakon o plačilnih storitvah in sistemih v povezavi z zakonom o bančništvu. Če obstaja sum nepravilnosti v bankah, je Banka Slovenije dolžna izvesti nadzor. "Če Banka Slovenije pri nadzoru ugotovi kršitve predpisov, banki z odredbo naloži odpravo kršitev oz. nepravilnosti ter določiti rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Banki Slovenije torej ni bilo treba čakati sodbe vrhovnega sodišča," je dejal.
V Banki Slovenije so danes za STA napovedali, da bodo javni poziv društva po prejemu preučili in društvu v zaprošenem roku tudi posredovali odziv na njihove zahteve. STA