Dovolj denarja za preživetje podeželja

Slovenija je lahko zadovoljna z izkupičkom pogajanj o skupni evropski kmetijski politiki v obdobju 2014-2020, se strinjajo kmetijski minister in nevladne organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva.

LJUBLJANA > Če jim bo zdaj uspelo prepričati še domačo vlado, naj iz obdavčitve nepremičnin izvzame kmetijske površine in objekte, bo življenje kmetov v prihodnjih letih precej lažje. Za izvzetje kmetij iz te obdavčitve se zavzema tudi kmetijsko ministrstvo.

Že v sredo zgodaj zjutraj, ko so se končala pogajanja o evropski kmetijski reformi do leta 2020, je minister Dejan Židan sprejete kompromise označil kot dobre za Slovenijo. Včeraj so temu pritrdili tudi predstavniki nevladnih organizacij.

Spodbude za mlade kmete

Ukrepi bodo šli med drugim na roko kmetom, mlajšim od 40 let, ki bodo lahko pri neposrednih plačilih pet let prejemali dodatno hektarsko subvencijo. “Največji dosežek je, da smo na evropsko raven vpeljali zavest, da potrebujemo mlade kmete,” to odločitev pozdravlja Rok Roblek iz Slovenke podeželske mladine.

Pomemben ukrep za Slovenijo je tudi razbremenitev malih kmetov z administracijo. Vsi, ki iz evropske kmetijske blagajne letno prejmejo manj kot 1250 evrov subvencij - takšnih naj bi bila približno tretjina slovenskih kmetov -, se bodo lahko leta 2015, ko bodo na novo podeljene plačilne pravice, odločili za vstop v shemo za male kmetije. Kdor bo šel v to shemo, bo vlogo za neposredna plačila izpolnil le enkrat za vseh sedem let. Zdaj morajo namreč vsi upravičenci do subvencij vlogo obnavljati vsako leto.

Subvencije ne bodo enotne

Za Slovenijo je med drugim zelo pomembno tudi to, da ni bil sprejet predlog o enotnih neposrednih plačilih na hektar. Ministrstvo se je temu uspešno upiralo z argumentom, da so pogoji, v katerih kmetujemo v Sloveniji, zelo različni. “Če bi morali do leta 2019 vse plačilne pravice izenačiti, bi to pomenilo veliko prerazporeditev med sektorji in prelivanje iz delovno intenzivnih panog v ekstenzivno kmetijsko dejavnost,” je pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Z reformo kmetijske politike so zadovoljni v Zadružni zvezi Slovenije. “Če bo ta denar prihajal redno, bi slovensko podeželje moralo preživeti,” je ocenil njen predsednik Peter Vrisk. Cveto Zupančič, ki predseduje Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, pa je izpostavil, da neposredna plačila kmetom, ki na odprtem trgu ne morejo biti konkurenčni, omogočajo znosno preživetje.

Židan proti davku na kmetijske nepremičnine

Ker pa lahko kljub uspešnemu pogajalskemu izplenu kmetijstvo vržejo z ravnotežja novi davki, se je ministrstvo za kmetijstvo odzvalo tudi na predlog davka na nepremičnine, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. “Mi ne vidimo prav nobene potrebe, da se obdavčijo tiste kmetijske in gozdne površine, ki so v obdelavi, saj gre za neke vrste delovni stroj. Podobno velja za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji,” pravi minister Dejan Židan. O davščinah na kmetijske površine in objekte se je te dni pogovarjal tudi z evropskimi kolegi. Luksemburški kmetijski minister mu je o obremenitvah stvarnega premoženja pri njih povedal, da so kmetijstvo izvzeli iz te obdavčitve prav zato, ker je to panoga posebnega pomena za državo in v primerjavi z ostalimi panogami manj dobičkonosna.

JANA KREBELJ

---