Dolg države se bo letos približal 81 odstotkom BDP

Javnofinančni primanjkljaj je konec leta 2013 po izračunih državnega statističnega urada znašal 5,178 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos se bo znižal na 4,2 odstotka BDP, se bo pa dodatno povečal dolg, in sicer na skoraj 81 odstotkov BDP, ocenjujejo na uradu.

Javnofinančni primanjkljaj je konec leta 2013 po izračunih državnega statističnega urada znašal 5,178 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka bruto domačega proizvoda
Javnofinančni primanjkljaj je konec leta 2013 po izračunih državnega statističnega urada znašal 5,178 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka bruto domačega proizvoda 

LJUBLJANA > Visoka rast javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 je bila zaradi dokapitalizacije bank pričakovana, številka pa je malenkost nižja od napovedi.

“Gre za enkratne zneske in upam, da bo dokapitalizacija letos končana,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Andrej Flajs s Statističnega urada RS. Za okrepitev kapitala bank je država lani dala 3,633 milijarde evrov.

Brez dokapitalizacije bank bi javnofinančni primanjkljaj lani znašal 1,545 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka BDP, leta 2012 pa 3,8 odstotka. Če odštejemo še obresti, ki so se lani povečale za 157 milijonov evrov na 917 milijonov evrov, pa bi se primanjkljaj z 1,7 odstotka BDP v letu 2012 lani povečal na 1,8 odstotka BDP.

Vključen tudi poračun plač in odškodnine izbrisanim

V teh številkah so poleg dokapitalizacije bank vključeni tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju v višini 104 milijonov evrov ter odškodnine izbrisanim v višini 126 milijonov evrov. Če bi odšteli še to, bi lanski primanjkljaj znašal 1,1 odstotka BDP. Primarni primanjkljaj se torej postopoma znižuje - s 4,2 odstotka BDP v letu 2010 na omenjenih 1,1 odstotka v letu 2013, je ugotovil Flajs.

Tudi v napoved primanjkljaja za leto 2014 - ta bo znašal 1,479 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka BDP - je vključena dokapitalizacija bank, in sicer Abanke in Banke Celje v skupni višini 321 milijonov evrov. Brez dokapitalizacije bank bi letošnji primanjkljaj znašal 3,2 odstotka BDP, torej malenkost nad maastrichtsko mejo, je spomnil Flajs.

Ta napoved je bila narejena pred razveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine, je opozoril. “Domnevam, da bo država naredila rebalans, ki bo vključeval različne popravke, napovedano zvišanje davka na dodano vrednost pa bo le eden od njih,” je dejal. Zelo veliko manevrskega prostora je denimo pri investicijah, je predlagal.

Brez stroškov za obresti in dokapitalizacije bank bi letošnji primanjkljaj znašal 29 milijonov evrov

Kako utegne načrtovano dodatno zvišanje davka na dodano vrednost s 1. majem vplivati na gibanja v slovenskih javnih financah, Flajs ni želel komentirati. “To je vprašanje za ministrstvo za finance,” je dejal in dodal, da kot statistik ne zna povedati niti, kakšen je bil učinek zvišanja davka ob lanskem polletju.

Primanjkljaj pa vpliva tudi na porast dolga. Ta je lani znašal 25,3 milijarde evrov (71,7 odstotka BDP), napoved za letos pa se giblje pri 28,8 milijarde evrov oziroma 80,9 odstotka BDP. V to številko je vključeno tudi za dobrih 700 milijonov evrov slabih terjatev, ki jih bo letos dodatno prevzela Družba za upravljanje terjatev bank.

Ob tem je Flajs še povedal, da se nam letos obeta največji porast plačila obresti, namreč z 2,6 na 3,2 odstotka BDP oziroma 1,1 milijarde evrov. Slovenija se je namreč lani večinoma zadolževala v decembru in v letu 2013 še ni bilo stroškov za obresti. Brez stroškov za obresti in dokapitalizacije bank bi letošnji primanjkljaj znašal minimalnih 29 milijonov evrov.

STA


Najbolj brano