Dokapitalizacija bank precej povečala javnofinančni primanjkljaj

Dokapitalizacija bank v skupnem znesku 441 milijonov evrov je v letošnjem prvem polletju povečala javnofinančni primanjkljaj. V prvem četrtletju je znašal 10,1 odstotka BDP, v drugem pa 4,7 odstotka BDP, ugotavlja statistični urad.

LJUBLJANA > Brez teh dokapitalizacij bi primanjkljaj v šestih mesecih znašal 801 milijon evrov oziroma 4,7 odstotka BDP.

V prvem polletju je primanjkljaj znašal skupaj 1,2 milijarde evrov, potem ko ga je bilo v enakem obdobju lani za 761 milijonov evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs z državnega statističnega urada. Tretje četrtletje bo bolj ugodno, je menil.

Skupni prihodki države so bili v drugem četrtletju za 1,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, potem ko so se v prvem četrtletju zmanjšali za 1,5 odstotka. “Kriza se je še rahlo poglobila, nominalno zmanjševanje prihodkov je temeljni problem te krize,” je komentiral Flajs.

Prihodki od davkov višji, prihodki od socialnih prispevkov nižji

V letošnjem drugem četrtletju so se prihodki od davkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej nominalno povečali za 3,1 odstotka. Tako se je končalo pet četrtletij dolgo obdobje nominalnega krčenja prihodkov od davkov.

So se pa že četrtič zapored zmanjšali prihodki od socialnih prispevkov, in sicer za 4,3 odstotka. Nominalno krčenje prihodkov od socialnih prispevkov je temeljni problem prihodkovne strani računa države in tudi javnih financ, je ocenil Flajs.

Izdatki za obresti so v prvi polovici leta znašali 428 milijonov evrov, kar je nominalno 11,3 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. Skupni primanjkljaj države, zmanjšan za stroške zaradi finančne krize oziroma dokapitalizacijo bank in za izdatke za obresti, je v prvem polletju letos ocenjen na 374 milijonov evrov oziroma 2,2 odstotka BDP, kar je tri milijone evrov manj kot leto prej.

Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega letošnjega četrtletja znašal 21,9 milijarde evrov oziroma 62,6 odstotka BDP, kar je 2,7 milijarde evrov več kot tri mesece prej.

Bruto dolg države 54 odstotka BDP

Na statističnem uradu so tudi revidirali podatke o primanjkljaju v obdobju 2009-2012, ki jih bodo danes skupaj z napovedmi posredovali evropskemu statističnemu uradu Eurostat. Spremembe so minimalne, največje pa so za leto 2012, ko je bil primanjkljaj znižan za 0,2 odstotne točke na 3,8 odstotka BDP. V omenjenem obdobju se je primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize in obresti zmanjševal, najizraziteje pa šele v letu 2012.

Konsolidirani bruto dolg države je konec leta 2012 znašal 19,2 milijarde evrov oziroma 54,4 odstotka BDP.

Za leto 2013 je primanjkljaj po novem ocenjen na 1,999 milijarde evrov oziroma 5,7 odstotka BDP, je še povedal Flajs. V to napoved je vključena tudi dokapitalizacija bank v vrednosti 620 milijonov evrov, brez nje bi primanjkljaj letos znašal štiri odstotke BDP. Bruto konsolidirani dolg države je konec leta 2013 ocenjen na 22 milijard evrov oziroma 63,1 odstotka BDP.

S sanacijo bank zaradi finančne krize smo v Sloveniji začeli leta 2011 z dokapitalizacijo NLB v obsegu 243 milijonov evrov in zgolj minimalno, v obsegu 61 milijonov evrov, tudi v letu 2012, je spomnil Flajs.

STA

---