Dobrim je treba prizanesti

Javnim zavodom, ki dobro gospodarijo, privarčevanega denarja ne bo treba vračati v državni proračun oziroma v občinske blagajne. Državni zbor je to in še nekatere rešitve iz vladinega predloga novele zakona o izvrševanju proračuna črtal.

Ne minister v odhajanju Uroš Čufer ne državna sekretarka Mateja Vraničar poslancev nista prepričala  Foto: STA
Ne minister v odhajanju Uroš Čufer ne državna sekretarka Mateja Vraničar poslancev nista prepričala  Foto: STA

LJUBLJANA > Kako zapolniti vrzel v proračunu, ki je nastala po padcu nepremičninskega zakona, je bila včeraj osrednja tema zasedanja DZ. Vlada je v ta namen pripravila predlog novele zakona o izvrševanju proračuna. Žrtve naj bi bili tudi javni zavodi, ki naj bi v državni proračun vračali presežek prihodkov nad odhodki. Toda večina poslanskih skupin je temu oporekala in na koncu je DZ izglasoval precej okleščeno novelo zakona.

Proti kaznovanju gospodarnih

Poslanske skupine SD, SDS, SLS in NSi so se že v razpravi zavzele za črtanje omenjenega člena, ki bi javnim zavodom jemal presežke prihodkov nad odhodki. “Ne strinjamo se, da bi upravljalcem javnih zavodov, ki so dobro poslovali in ustvarjali presežke, ta sredstva vzeli,” je povedal Mirko Brulc (SD) in dodal, da je vprašljiva tudi skladnost takšnega predloga vlade z ustavo. Takšnega mnenja so bili tudi v večini ostalih poslanskih skupin. Poudarjali so, da bi z omenjenim ukrepom kaznovali tiste javne zavode, ki so do sedaj skrbno poslovali in privarčevali denar za razvoj svojih dejavnosti ali investicij. Na koncu je za črtanje omenjene določbe glasovalo 58 navzočih poslancev, podprlo jo je le pet.

Prepričala jih nista niti finančni minister v odhajanju Uroš Čufer niti zagotovilo državne sekretarke v finančnem ministrstvu Mateje Vraničar, da se denarja ne bo jemalo kar “počez”, pač pa bodo obravnavali vsak primer posebej. Spomnila je, da gre za 1600 posrednih proračunskih porabnikov, ki so v preteklih letih zbrali skupaj 270 milijonov evro presežkov. Kasneje je Vraničarjeva povedala, da po zavrnitvi omenjenih vladinih predlogov ne bo mogoče doseči določenih ciljev, zato bo treba poiskati nove rešitve, pri čemer dodatno zadolževanje ne pride v poštev.

Vsaj mladim pustiti možnosti

Na predlog SDS je podobno usodo doživel predlog za povečanje dovoljenega obsega zadolževanja nefinančnih družb v pretežni lasti države (da bi lahko slaba banka izdala obveznice z državnim poroštvom za prevzem slabih terjatev še Abanke Vipa in Banke Celje). Prav tako je DZ na predlog SDS zavrnil zaostritev pogojev za predplačila iz proračuna za črpanje denarja. Večina se je strinjala, da bi to še bolj okrnilo črpanje evropskega denarja.

Vlada je za polnjenje proračuna predlagala še nekaj določb. Med drugim posrednim proračunskim uporabnikom nalaga pripravo takšnih kadrovskih načrtov, da se bo število zaposlenih zmanjšalo za odstotek. Poslanci so v zvezi s tem prisluhnili SD, ki so predlagali, da naj ne bi bili prikrajšani mladi raziskovalci, pripravniki v zdravstvenih ustanovah in še nekatere druge kategorije delavcev.

Tako je od predlogov v noveli zakona (skupaj z dopolnili je bila sprejeta s 36 glasovi za, 28 poslancev pa je bilo proti) ostalo kaj malo. Med drugim je določen namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije, manj stroga pa bodo pravila za oddajo javnih naročil. DAVORIN KORON


Najbolj brano